Pravno-informacijski center – PIC in Inštitut za politike prostora – IPoP sta v aprilu pričela z izvajanjem projekta »Zagovorniki okolja«, ki bo okrepil znanje predstavnikov nevladnih organizacij, civilnih pobud in splošne javnosti o postopkih urejanja prostora ter jih opolnomočil za argumentirano sodelovanje v teh postopkih. Projekt sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor

Razpis za delovno mesto Strokovi sodelavec I na področju azila in migracij – Za določen čas 10  mesecev, delo vezano na projekt – Delovni čas: 30 ur tedensko – Opis del in nalog: izvajanje projekta, svetovalne dejavnosti in spremljanje razvoja zakonodaje in prakse na področju azila in migracij, priprava pravnih analiz in študij s področja 

Čeprav je vsak otrok upravičen do enake obravnave, so migrantski otroci pogosto izpostavljeni števnim izzivom pri zagotavljanju njihovih pravic. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij v partnerstvu UNICEF organizira posvet, namenjen razpravi o izzivih krepitve zaščite migrantskih otrok v Sloveniji ter možnosti uporabe obstoječih mehanizmov varstva človekovih pravic in varstva pred diskriminacijo. Posvet bo potekal v torek,

Ljudje pripadajo zemlji in ne obratno

Thursday, 14 December 2017 by

Izmenjava pogledov na oblikovanje mednarodnih pravil, ki bi pripomogla k ponovni vzpostavitvi človekovega spoštovanja do narave in Zemlje, ki se ga udeležuje tudi predstavnica PIC v imenu mreže Plan B, poteka 11. in 12.12. v palači Združenih narodov v Ženevi v okviru konference Harmony with Nature, ki je del 9. ženevskega foruma. S temi vprašanji

Pravna zaščita okoljsko razseljenih oseb

Thursday, 30 November 2017 by

V sodelovanju s študenti Pravna fakultete v Ljubljani je nastal poglobljen pregled problematike okoljsko razseljenih oseb (ORO). Kaže se, da bo razseljevanje ljudi zaradi okoljskih dejavnikov (podnebnih sprememb in posledic teh) v bodoče vse večje. Mednarodna skupnost še veno ni ustrezno naslovila problematike pravnega položaja takih oseb, nekatere države pa že pristopajo k iskanju konkretnih

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, UNICEF Slovenija in Društvo novinarjev Slovenije organizirajo delavnico za novinarje o pravicah migrantskih otrok, ki bo potekala 4. decembra 2017 med 11. in 14. uro v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova (Maistrova ulica 1, Ljubljana; vhod s ploščadi Muzejske četrti Metelkova). Otrok je vedno najprej in predvsem otrok, ne glede na

Pripor migrantskih otrok, tako otrok v spremstvu družinskih članov kot otrok brez spremstva, ni nikoli v največjo otrokovo korist, zato ob svetovnem dnevu otrok, ki ga obeležujemo 20. novembra, nevladne organizacije Ministrstvo za notranje zadeve ponovno pozivamo k odpravi omejitve svobode gibanja migrantskih otrok. Poziv nevladnih organizacij podpira tudi Mednarodna organizacija za migracije, Agencija Združenih

Lokalne skupnosti so suverene in odgovorne soustvarjalke svoje blaginje
Za ureditev lokalnih zadev skupnega pomena lahko čakamo na druge (državo, trg, zunanje investitorje…). Lahko pa se tudi povežemo in vzamemo stvari v svoje roke. Uspešni primeri skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri kažejo, da na ta način ne samo skupaj oblikujemo svoja življenja in okolja ter dosežemo skupne cilje, ampak se tudi zoperstavimo epidemiji odtujenosti in individualizma ter gradimo trdne in odporne skupnosti. 

Ljubljana, 7.  11.  2017 – »Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj«, so se strinjali udeleženci današnje konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem. Organizirale so jo Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje. Prepoznavanje pomembnosti skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri je s svojo udeležbo potrdilo več kot 80 udeležencev – predstavnikov občin, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave. Udeleženci posveta so iz prve roke spoznali dve navdihujoči tuji praksi – italijanski Razpršeni hotel Borgo Soandri in celovit pristop k uvajanju skupnostnih praks v belgijskem mestu Gent. Da od besed k dejanjem prehajajo tudi slovenske lokalne skupnosti, pa so pokazali predstavljeni projekti spremljana pot v šolo v Novi Gorici, doživljajsko igrišče v Kranju, kolesarska pot v Postojni in skupnostni prostori v kranjskih krajevnih skupnostih.

Nova priročnika za skupnostne prakse

Thursday, 02 November 2017 by

V okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri sta bila izdana dva nova priročnika za vzpostavitev skupnostnih projektov in sicer: Priročnik za vzpostavitev zadružnega razpršenega hotela http://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/10/prirocnik_razprseni-hotel-1.pdf Priročnik za ureditev skupnostnega vrta http://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/06/prirocnik5_skupnostni-vrt.pdf

Slovenija je odigrala pomembno vlogo v procesu oblikovanja Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ki je stopil v veljavo leta 2014. Slovenija je tretji izbirni protokol podpisala že leta 2012 (protokol je stopil v veljavo leta 2014), vendar ga do danes ni ratificirala. Za polno uresničevanje vseh določil Konvencije je ključnega pomena pritožbeni mehanizem, ki bo omogočal krepitev sistema varstva otrokovih pravic v Sloveniji, zato Vlado Republike Slovenije (RS) pozivamo k čimprejšnji ratifikaciji Protokola.

Posebno varstvo in skrb za otroke terja že ustava, ki poleg dolžnosti staršev v ta namen državi nalaga še dodatne varovalne dolžnosti (56. člen Ustave RS). Slovenija kot država pogodbenica Konvencije o otrokovih pravicah spoštuje in vsakemu otroku, ki sodi pod njihovo pravno pristojnost, pravice jamči brez kakršnegakoli razlikovanja, z otrokovo največjo koristjo kot glavnim vodilom vseh dejavnosti v zvezi z otroki. Pravice imajo pomen le, če imajo vse žrtve, ki so jim bile pravice kršene, dostop do pravosodnega sistema, ki bo učinkovito zaščitil njihove pravice in obravnaval kršitve. Države obravnavajo in odpravljajo kršitve v okviru delovanja nacionalnih pravosodnih sistemov. Vendar ti sistemi ne zagotavljajo vedno ustreznih rešitev. Kadar pravice na nacionalni ravni niso zaščitene v zadostni meri, je ključnega pomena, da se žrtve kršitev lahko obrnejo na sistem na mednarodni ravni s ciljem odprave kršitev.

TOP