V sodelovanju s študenti Pravna fakultete v Ljubljani je nastal poglobljen pregled problematike okoljsko razseljenih oseb (ORO). Kaže se, da bo razseljevanje ljudi zaradi okoljskih dejavnikov (podnebnih sprememb in posledic teh) v bodoče vse večje. Mednarodna skupnost še veno ni ustrezno naslovila problematike pravnega položaja takih oseb, nekatere države pa že pristopajo k iskanju konkretnih

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, UNICEF Slovenija in Društvo novinarjev Slovenije organizirajo delavnico za novinarje o pravicah migrantskih otrok, ki bo potekala 4. decembra 2017 med 11. in 14. uro v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova (Maistrova ulica 1, Ljubljana; vhod s ploščadi Muzejske četrti Metelkova). Otrok je vedno najprej in predvsem otrok, ne glede na

Pripor migrantskih otrok, tako otrok v spremstvu družinskih članov kot otrok brez spremstva, ni nikoli v največjo otrokovo korist, zato ob svetovnem dnevu otrok, ki ga obeležujemo 20. novembra, nevladne organizacije Ministrstvo za notranje zadeve ponovno pozivamo k odpravi omejitve svobode gibanja migrantskih otrok. Poziv nevladnih organizacij podpira tudi Mednarodna organizacija za migracije, Agencija Združenih

Lokalne skupnosti so suverene in odgovorne soustvarjalke svoje blaginje
Za ureditev lokalnih zadev skupnega pomena lahko čakamo na druge (državo, trg, zunanje investitorje…). Lahko pa se tudi povežemo in vzamemo stvari v svoje roke. Uspešni primeri skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri kažejo, da na ta način ne samo skupaj oblikujemo svoja življenja in okolja ter dosežemo skupne cilje, ampak se tudi zoperstavimo epidemiji odtujenosti in individualizma ter gradimo trdne in odporne skupnosti. 

Ljubljana, 7.  11.  2017 – »Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj«, so se strinjali udeleženci današnje konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem. Organizirale so jo Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje. Prepoznavanje pomembnosti skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri je s svojo udeležbo potrdilo več kot 80 udeležencev – predstavnikov občin, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave. Udeleženci posveta so iz prve roke spoznali dve navdihujoči tuji praksi – italijanski Razpršeni hotel Borgo Soandri in celovit pristop k uvajanju skupnostnih praks v belgijskem mestu Gent. Da od besed k dejanjem prehajajo tudi slovenske lokalne skupnosti, pa so pokazali predstavljeni projekti spremljana pot v šolo v Novi Gorici, doživljajsko igrišče v Kranju, kolesarska pot v Postojni in skupnostni prostori v kranjskih krajevnih skupnostih.

V okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri sta bila izdana dva nova priročnika za vzpostavitev skupnostnih projektov in sicer: Priročnik za vzpostavitev zadružnega razpršenega hotela http://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/10/prirocnik_razprseni-hotel-1.pdf Priročnik za ureditev skupnostnega vrta http://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/06/prirocnik5_skupnostni-vrt.pdf

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC je v sodelovanju s platformo SLOGA pripravil publikacijo o vlogi civilne družbe v t. i. begunski krizi 2015/2016,  ki predstavlja koordinacijo nevladnih in humanitarnih organizacij kot primer dobre prakse usklajenega odziva civilne družbe na begunsko krizo ter na kratko oriše situacijo v ostalih državah, ki sodelujejo v projektu Balkan Refugee Trail.

Slovenija je odigrala pomembno vlogo v procesu oblikovanja Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ki je stopil v veljavo leta 2014. Slovenija je tretji izbirni protokol podpisala že leta 2012 (protokol je stopil v veljavo leta 2014), vendar ga do danes ni ratificirala. Za polno uresničevanje vseh določil Konvencije je ključnega pomena pritožbeni mehanizem, ki bo omogočal krepitev sistema varstva otrokovih pravic v Sloveniji, zato Vlado Republike Slovenije (RS) pozivamo k čimprejšnji ratifikaciji Protokola.

Posebno varstvo in skrb za otroke terja že ustava, ki poleg dolžnosti staršev v ta namen državi nalaga še dodatne varovalne dolžnosti (56. člen Ustave RS). Slovenija kot država pogodbenica Konvencije o otrokovih pravicah spoštuje in vsakemu otroku, ki sodi pod njihovo pravno pristojnost, pravice jamči brez kakršnegakoli razlikovanja, z otrokovo največjo koristjo kot glavnim vodilom vseh dejavnosti v zvezi z otroki. Pravice imajo pomen le, če imajo vse žrtve, ki so jim bile pravice kršene, dostop do pravosodnega sistema, ki bo učinkovito zaščitil njihove pravice in obravnaval kršitve. Države obravnavajo in odpravljajo kršitve v okviru delovanja nacionalnih pravosodnih sistemov. Vendar ti sistemi ne zagotavljajo vedno ustreznih rešitev. Kadar pravice na nacionalni ravni niso zaščitene v zadostni meri, je ključnega pomena, da se žrtve kršitev lahko obrnejo na sistem na mednarodni ravni s ciljem odprave kršitev.

Razmišljate o vpeljavi razpršenega hotela? Morda o vzpostavitvi skupnostnih vrtičkov, doživljajskega igrišča ali pa ureditvi prostora, ki bi služil kot dnevna soba lokalne skupnosti? Imate druge ideje za skupnostne projekte, ali bi radi slišali, kakšne ideje imajo drugi v vašem okolju in kako je nekaterim že uspelo? S prepričanjem, da imamo v Sloveniji dovolj življenjskih

Če ugotovite, da je vaš partner med spolnim odnosom snel kondom, mu ne prigovarjajte, naj nadene novega, pač pa, da naj si nadene hlače in odkoraka ven.

Hungarian Helsinki Committee je pripravil študijo Unidentified and Unattended: The Response of Eastern EU Member States to the Special Needs of Torture Survivor and Traumatised Asylum Seekers, ki analizira zaščito travmatiziranih prosilcev za azil in prosilcev za azil, ki so bili žrtev mučenja, v Bolgariji, Grčiji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem ter v Sloveniji. Študija analizira prenos relevantnih določb Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito ter Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite glede v nacionalno zakonodajo izbranih držav. Slovenski prispevek je pripravil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij.