Slovenija je odigrala pomembno vlogo v procesu oblikovanja Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ki je stopil v veljavo leta 2014. Slovenija je tretji izbirni protokol podpisala že leta 2012 (protokol je stopil v veljavo leta 2014), vendar ga do danes ni ratificirala. Za polno uresničevanje vseh določil Konvencije je ključnega pomena pritožbeni mehanizem, ki bo omogočal krepitev sistema varstva otrokovih pravic v Sloveniji, zato Vlado Republike Slovenije (RS) pozivamo k čimprejšnji ratifikaciji Protokola.

Posebno varstvo in skrb za otroke terja že ustava, ki poleg dolžnosti staršev v ta namen državi nalaga še dodatne varovalne dolžnosti (56. člen Ustave RS). Slovenija kot država pogodbenica Konvencije o otrokovih pravicah spoštuje in vsakemu otroku, ki sodi pod njihovo pravno pristojnost, pravice jamči brez kakršnegakoli razlikovanja, z otrokovo največjo koristjo kot glavnim vodilom vseh dejavnosti v zvezi z otroki. Pravice imajo pomen le, če imajo vse žrtve, ki so jim bile pravice kršene, dostop do pravosodnega sistema, ki bo učinkovito zaščitil njihove pravice in obravnaval kršitve. Države obravnavajo in odpravljajo kršitve v okviru delovanja nacionalnih pravosodnih sistemov. Vendar ti sistemi ne zagotavljajo vedno ustreznih rešitev. Kadar pravice na nacionalni ravni niso zaščitene v zadostni meri, je ključnega pomena, da se žrtve kršitev lahko obrnejo na sistem na mednarodni ravni s ciljem odprave kršitev.

Razmišljate o vpeljavi razpršenega hotela? Morda o vzpostavitvi skupnostnih vrtičkov, doživljajskega igrišča ali pa ureditvi prostora, ki bi služil kot dnevna soba lokalne skupnosti? Imate druge ideje za skupnostne projekte, ali bi radi slišali, kakšne ideje imajo drugi v vašem okolju in kako je nekaterim že uspelo? S prepričanjem, da imamo v Sloveniji dovolj življenjskih

Če ugotovite, da je vaš partner med spolnim odnosom snel kondom, mu ne prigovarjajte, naj nadene novega, pač pa, da naj si nadene hlače in odkoraka ven.

Hungarian Helsinki Committee je pripravil študijo Unidentified and Unattended: The Response of Eastern EU Member States to the Special Needs of Torture Survivor and Traumatised Asylum Seekers, ki analizira zaščito travmatiziranih prosilcev za azil in prosilcev za azil, ki so bili žrtev mučenja, v Bolgariji, Grčiji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem ter v Sloveniji. Študija analizira prenos relevantnih določb Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito ter Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite glede v nacionalno zakonodajo izbranih držav. Slovenski prispevek je pripravil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij.

Na neprimerne pritiske s strani državnih organov, lokalnih oblasti in nekaterih medijev ter posameznikov na nevladne organizacije, ki so sodelovale v procesu izdaje okoljevarstvenega soglasja za lakirnico podjetja Magna v Hočah, se je odzvalo skoraj 70 mednarodnih okoljskih organizacij in mrež. Na predsednika vlade so naslovile poziv k spoštovanju vladavine prava in zaščitev nevladnih organizacij

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij organizira dvodnevno usposabljanje o pripravi senčnih poročil za poročanje po mednarodnih konvencijah, ki bo potekalo 21. in 22. septembra 2017 v prostorih platforme SLOGA (Metelkova 6, Ljubljana, 2. nadstropje).  Države imajo primarno odgovornost izpolnjevati svoje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, katerih pogodbenice so. O uresničevanju pogodbenih obveznosti poročajo pogodbenim organom,

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Društvo Humanitas vabijo na predstavitev rezultatov projekta študentk/ov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom “Pravna zaščita okoljsko razseljenih oseb”, ki bo potekala v četrtek, 31. avgusta 2017, ob 16. uri na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (Poljanski nasip 2, Ljubljana, Seminar 5). Na predstavitvi

Menimo, da sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C‑490/16 (A.S. proti Republiki Sloveniji) predstavlja odmik od evropskih vrednot solidarnosti. Sodišče je obšlo dejstvo, da je v času množičnega prihoda beguncev med septembrom 2015 in marcem 2016 šlo za izredne okoliščine, v katerih Republika Hrvaška niti približno ni imela zadostnih kapacitet za sprejem in izvedbo postopkov mednarodne

Vlada bo na današnji seji obravnavala evalvacijo pilotnega projekta namestitve mladoletnikov brez spremstva v dijaške domove. Vladni pilotni projekt nastanitve otrok brez spremstva nedvomno predstavlja korak naprej pri zagotavljanju ustrezne zaščite in oskrbe otrok brez družine v Sloveniji, vendar je pri nadaljevanju izvajanja projekta ključnega pomena, da se nastanitev zagotavlja za vse otroke brez spremstva, ne glede na to, ali v Sloveniji zaprosijo za azil. Pri oblikovanju sistemskih rešitev je potreben razmislek v smeri zagotavljanja različnih namestitvenih možnosti zaradi raznolikih potreb otrok, njihovih različnih osebnih okoliščin, pa tudi ranljivosti. Kaj pa pravijo otroci? Njihovo mnenje je v evalvaciji na žalost umanjkalo, na Pravno-informacijskem centru upajo, da bodo otroci vključeni vsaj v iskanje praktičnih rešitev.

Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ odločilo v zvezi s pritožbo nevladnih organizacij Focus, PIC, Umanotera in SE-F zoper sklep Agencije RS za okolje (ARSO), da za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško (NEK) presoja vplivov na okolje ni potrebna. Ministrstvo je ta sklep odpravilo in odločilo, da je za podaljšanje obratovalne