Azilni zaostanki, do katerih je pričelo prihajati v lanskem letu, žal še vedno niso rešeni in tako ostajajo eden od osrednjih problemov slovenskega azilnega sistema. Na podlagi zadnjega pregleda stanja sporočamo, da trenutno na prvo vsebinsko odločitev o svoji prošnji več kot šest mesecev čaka okoli 70 ljudi (od skupno približno 240 prosilcev za azil),

V luči ksenofobnega populizma, ki je v porastu tako v Evropi kot tudi po svetu, evropske nevladne organizacije, ki nas podpira več sto tisoč evropskih državljanov, voditelje držav Evropske unije pozivamo k spoštovanju pravic in vrednot, ki že šest desetletij predstavljajo temeljna načela Evropske unije.

Vsak dan smo priča solidarnosti z ljudmi, ki bežijo pred brutalnimi vojnami, preganjanjem, kršitvami človekovih pravic, nestabilnostmi in skrajno revščino. V Evropi in po svetu vidimo ljudi, ki z dobrodošlico sprejemajo begunce ter migrante v svoje skupnosti.

Skupina nevladnih organizacij, ki delujejo na področju človekovih pravic in nediskriminacije, predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja poziva, naj Zagovorniku enakih možnosti – samostojnemu državnemu organu za varstvo pred diskriminacijo - zagotovi ustrezne pogoje za delovanje, vključno z zadostnimi finančnimi sredstvi.

Miha Nabergoj s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je na Radiu Študent predstavil izsledke analize azilnih zaostankov. Azilni zaostanki prosilcem za azil povzročajo nepotrebno stisko, saj je odločitev o prošnji z vidika njihove prihodnosti usodna, hkrati je situacija stresna tudi za posameznike, ki s prosilci delajo – tako za zaposlene Ministrstva za notranje zadeve kot nevladnike

Sodišče Evropske unije je dne 16. 2. 2017 izdalo sodbo v zadevi C-578/16 PPU, s katero je odločilo, da je predajo prosilca za mednarodno zaščito drugi državi članici EU, ki je pristojna za njegov primer na podlagi Dublinske uredbe, mogoče opraviti le v okoliščinah, v katerih ta predaja ne more povzročiti dejanske in izkazane nevarnosti, da

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) je pripravil slovenski prispevek za kratko pregledno študijo o nezakonitem vračanju iskalcev azila ter drugem omejevanju dostopa do teritorija in azilnega postopka na vhodni schengenski meji. Poleg Slovenije so v raziskavi predstavljene situacije v Bolgariji, na Češkem, Madžarskem in Poljskem. Za razliko od navedenih držav v Sloveniji ne zaznavamo nasilnega

21 nevladnih in humanitarnih organizacij, ki delujejo na področju zaščite beguncev in človekovih pravic, je poslance pozvalo, naj zavrnejo predlog spremembe zakona o tujcih, ki bi beguncem ter prosilcem za azil zanikal pravico do zaščite, do katere so upravičeni po mednarodnem pravu in pravu EU. Če bo državni zbor sprejel predlagane spremembe, bo v slovensko zakonodajo uvedena možnost ukrepov, s katerimi bi država kršila pravico do učinkovitega in poštenega azilnega postopka, prepoved kolektivnih izgonov in prisilnih vračanj (pushbacks), prepoved vračanja (non-refoulement) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ti ukrepi bi kršili tako slovensko ustavo kot tudi mednarodno pravo in pravo EU, med drugim Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

 

Slovenska vlada je v začetku leta državnemu zboru v sprejem poslala spremembe in dopolnitve zakona o tujcih, ki po mnenju nevladnih organizacij s tega področja kršijo mednarodno pravo ter slovensko ustavo. Vlada je zakon pripravljala na skrivaj in zanj, kljub opozarjanju na spornost načrtovanih sprememb, ni pripravila javne razprave. Slednjo je zato včeraj organiziral Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) in nanjo povabil tudi ugledne pravne strokovnjake ter strokovnjakinje.

 

On 5 January 2017 the Slovenian government approved legislative amendments to the Slovenian Aliens Act, according to which the Parliament would be entrusted with the power to effectively “close the borders” if this was deemed necessary due to a serious threat to public order and security caused by migrations. The bill still needs to be

Vlada RS je dne 5. 1. 2017 v Državni zbor Republike Slovenije v sprejem po nujnem postopku poslala predlog Zakona o tujcih. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je zakon pripravilo, pred tem javne razprave o predlogu ni opravilo. Javna razprava je eden od ključnih elementov demokratičnega zakonodajnega postopka, zato je še posebej potrebna ravno ob

TOP