Sodišče Evropske unije je dne 16. 2. 2017 izdalo sodbo v zadevi C-578/16 PPU, s katero je odločilo, da je predajo prosilca za mednarodno zaščito drugi državi članici EU, ki je pristojna za njegov primer na podlagi Dublinske uredbe, mogoče opraviti le v okoliščinah, v katerih ta predaja ne more povzročiti dejanske in izkazane nevarnosti, da

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) je pripravil slovenski prispevek za kratko pregledno študijo o nezakonitem vračanju iskalcev azila ter drugem omejevanju dostopa do teritorija in azilnega postopka na vhodni schengenski meji. Poleg Slovenije so v raziskavi predstavljene situacije v Bolgariji, na Češkem, Madžarskem in Poljskem. Za razliko od navedenih držav v Sloveniji ne zaznavamo nasilnega

21 nevladnih in humanitarnih organizacij, ki delujejo na področju zaščite beguncev in človekovih pravic, je poslance pozvalo, naj zavrnejo predlog spremembe zakona o tujcih, ki bi beguncem ter prosilcem za azil zanikal pravico do zaščite, do katere so upravičeni po mednarodnem pravu in pravu EU. Če bo državni zbor sprejel predlagane spremembe, bo v slovensko zakonodajo uvedena možnost ukrepov, s katerimi bi država kršila pravico do učinkovitega in poštenega azilnega postopka, prepoved kolektivnih izgonov in prisilnih vračanj (pushbacks), prepoved vračanja (non-refoulement) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ti ukrepi bi kršili tako slovensko ustavo kot tudi mednarodno pravo in pravo EU, med drugim Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

 

Slovenska vlada je v začetku leta državnemu zboru v sprejem poslala spremembe in dopolnitve zakona o tujcih, ki po mnenju nevladnih organizacij s tega področja kršijo mednarodno pravo ter slovensko ustavo. Vlada je zakon pripravljala na skrivaj in zanj, kljub opozarjanju na spornost načrtovanih sprememb, ni pripravila javne razprave. Slednjo je zato včeraj organiziral Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) in nanjo povabil tudi ugledne pravne strokovnjake ter strokovnjakinje.

 

On 5 January 2017 the Slovenian government approved legislative amendments to the Slovenian Aliens Act, according to which the Parliament would be entrusted with the power to effectively “close the borders” if this was deemed necessary due to a serious threat to public order and security caused by migrations. The bill still needs to be

Vlada RS je dne 5. 1. 2017 v Državni zbor Republike Slovenije v sprejem po nujnem postopku poslala predlog Zakona o tujcih. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je zakon pripravilo, pred tem javne razprave o predlogu ni opravilo. Javna razprava je eden od ključnih elementov demokratičnega zakonodajnega postopka, zato je še posebej potrebna ravno ob

Od približno 300 oseb, ki so ob pričetku leta 2017 v postopku mednarodne zaščite v Sloveniji, približno 80 oseb na prvo vsebinsko odločitev čaka že več kot šest mesecev. Velike časovne zaostanke pri odločanju o prošnjah za mednarodno zaščito, do katerih je začelo prihajati v preteklem letu, nikakor ni mogoče pripisati večjemu številu prošenj za

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) in UNICEF sta 15. decembra 2016 v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova organizirala razpravo »Sistem zaščite otrok v Sloveniji skozi prizmo migrantskih otrok«, na kateri so sodelovali predstavniki resornih ministrstev ter relevantnih deležnikov. Razprava, ki jo je otvoril predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, se je osredotočila na pomembnost

V letošnjem letu se izteka aktualni nacionalni strateški dokument na področju otrok in mladine – Program za otroke in mladino 2006–2016. Nevladne organizacije pozdravljamo odločitev Ministrstva o vključujočem pristopu pri oblikovanju novega strateškega dokumenta. S ciljem zagotovitve dejanskega enakega uživanja pravic vseh otrok, ne glede na njihove osebne okoliščine, je ključnega pomena, da so v

Berlin, 14. oktober 2016: Evropski svet za begunce in izgnance (European Council on Refugees and Exiles – ECRE), zveza 90 organizacij iz 38 držav, ki se ukvarjajo z zaščito pravic beguncev po Evropi, izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega prenosa pristojnosti za omejevanje in upravljanje migracij na zunanje, sosedske države; to se uveljavlja kot osrednji

TOP