Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Slovenijo poziva k odpravi azilnih zaostankov in krepitvi zaščite migrantskih otrok

by / Tuesday, 11 July 2017 / Published in Aktualno clovekove-pravice

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je danes predstavil poročilo[1] o obisku v Sloveniji, kjer se je mudil marca letos, in Slovenijo pozval k ustreznejši zaščiti prosilcev za azil ter beguncev, Romov in izbrisanih. Na azilne zaostanke[2] Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC opozarja od začetka leta: predolgi postopki prosilcem za mednarodno zaščito povzročajo hudo stisko in hkrati občutno dvigujejo strošek obravnave posameznega prosilca. 

Komisar Muižnieks pozdravlja sodelovanje Slovenije v shemi Evropske unije za premestitve in trajne preselitve prosilcev za azil iz sosednjih držav Sirije, vendar državo spodbuja k sistemskim prilagoditvam, da bo lahko obravnavala vse večje število prošenj za azil. »Slovenija postaja za prosilce za azil ciljna država in oblasti morajo izboljšati kakovost storitev, ki so prosilcem na voljo, vključno s skrajšanjem trajanja azilnih postopkov. Oblasti naj se tudi vzdržijo aktiviranja sprememb Zakona o tujcih iz leta 2017, saj le-ta nima ustreznih jamstev pred vračanji in jamstev za dostop vseh posameznikov do pravice zaprositi za azil in azil tudi uživati,« je dejal komisar. Da pravice do azila ni mogoče suspendirati, so bili enotni pravni strokovnjaki in nevladne organizacije na razpravi,[3] ki jo je PIC organiziral v januarju zaradi umanjkanja javne razprave o takrat še predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o tujcih, ki jih Vlada Republike Slovenije poslala v sprejem Državnemu zboru v nujnem postopku. Usoda sprememb zakona je trenutno v presoji Ustavnega sodišča, saj je varuhinja človekovih pravic v aprilu sprožila postopek ustavne presoje novele zakona.

Komisar Muižnieks Sloveniji priporoča ukrepe za izboljšanje obravnave otrok brez spremstva, tako tujcev kot tistih, ki zaprosijo za azil, zlasti s prepovedjo pridržanja migrantskih otrok, z zagotavljanjem podpore ustrezno usposobljenega osebja mladoletnim prosilcem za azil in z reformo sistema zakonitega zastopanja. Prenova skrbniškega sistema je bila med priporočili projekta spremljanja uresničevanja pravic migrantskih otrok v Sloveniji, ki ga je PIC v partnerstvu z UNICEF-om izvajal v preteklem letu. Pri prenovi skrbniškega sistema mora država upoštevati tudi potrebe migrantskih otrok, zato je prenova skrbniškega sistema vključno z vzpostavitvijo specializiranih skrbništev ključnega pomena za zagotavljanje uresničevanja načela največje otrokove koristi v praksi. Med priporočili omenjenega projekta je tudi izvajanje vladnega pilotnega projekta nastanitve mladoletnikov brez spremstva v dijaških domovih za vse skupine migrantskih otrok brez spremstva, saj je omejitev gibanja mladoletnih migrantov z nastanitvijo v Center za tujce v nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah in Zakonom o tujcih, ki nastanitev v Centru za tujce predvideva le kot skrajni ukrep. »V tem trenutku je najpomembneje, da v Sloveniji begunskim in migrantskim otrokom zagotovimo primerno nastanitev in oskrbo ter takšen občutek varnosti in sprejetosti, da se ne bodo podajali na nevarne nezakonite poti po Evropi,« se s komisarjem strinja direktorica PIC Katarina Bervar Sternad.

Čeprav komisar Muižnieks pozdravlja nekatere pozitivne ukrepe na področju integracije, vključno z ustanovitvijo vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov, komisar Slovenijo spodbuja h krepitvi integracije prosilcev za azil – zlasti tistih, katerim bo priznan status begunca – z zagotavljanjem jezikovnih tečajev in dostopa do trga dela v zgodnejši fazi integracije. Med priporočili je odprava zamud pri izplačevanju denarne socialne pomoči beguncem, saj so zaradi zamud begunci posebej izpostavljeni tveganjem revščine. Slovenske oblasti se morajo vzdržati sprejema ukrepov, ki bi omejili možnosti beguncev združitve z družino. Komisar državi priporoča krepitev prizadevanj v boju proti sovražnosti, predsodkom in diskriminaciji prosilcev za azil ter beguncev, kar je zaznati pri delu prebivalstva, z ozaveščanjem in odgovornim javnim diskurzom o tej temi s strani vodilnih političnih osebnosti. K omejevanju poudarjanja varnostnega vidika migracij in zagotavljanju celovitih informacij v komuniciranju z javnostmi koordinacija nevladnih ter humanitarnih organizacij Vlado Republike Slovenije poziva že od jeseni 2015, ko je čez Slovenijo potekala t. i. zahodnobalkanska begunska pot; le tako bo namreč zagotovljena pravična in poštena obravnava pomoči potrebnih.

TOP