Namesto pristopa »univerzalne rešitve« večtiren sistem oskrbe in nastanitve otrok brez spremstva

by / Wednesday, 26 July 2017 / Published in Aktualno clovekove-pravice

Vlada bo na današnji seji obravnavala evalvacijo pilotnega projekta namestitve mladoletnikov brez spremstva v dijaške domove. Vladni pilotni projekt nastanitve otrok brez spremstva nedvomno predstavlja korak naprej pri zagotavljanju ustrezne zaščite in oskrbe otrok brez družine v Sloveniji, vendar je pri nadaljevanju izvajanja projekta ključnega pomena, da se nastanitev zagotavlja za vse otroke brez spremstva, ne glede na to, ali v Sloveniji zaprosijo za azil. Pri oblikovanju sistemskih rešitev je potreben razmislek v smeri zagotavljanja različnih namestitvenih možnosti zaradi raznolikih potreb otrok, njihovih različnih osebnih okoliščin, pa tudi ranljivosti. Kaj pa pravijo otroci? Njihovo mnenje je v evalvaciji na žalost umanjkalo, na Pravno-informacijskem centru upajo, da bodo otroci vključeni vsaj v iskanje praktičnih rešitev.

Vlada Republike Slovenije bo na današnji seji obravnavala evalvacijo pilotnega projekta namestitve mladoletnikov brez spremstva v dijaške domove. Vladno gradivo predlaga, da se projekt nadaljuje v Dijaškem domu Postojna in Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo nalaga, da do konca prihodnjega leta oblikuje sistemsko ureditev nastanitve mladoletnikov brez spremstva. Vladno gradivo o evalvaciji projekta prepoznava zatike pri izvajanju pilotnega projekta, ki jih mora nasloviti sistemska rešitev – od potrebe po krepitvi kompetenc zaposlenih, ki so vsakodnevno v stiku z otroki, do potrebe po različnih možnostih nastanitve in poenotenju sistema koordinacije med različnimi deležniki. »V evalvaciji je na žalost umanjkalo mnenje otrok kot uporabnikov pilotnega projekta, ki bi morali biti v vključujočem procesu evalvacije zagotovo slišani,« poudarja Adriana Aralica s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

Pri nadaljevanju izvajana projekta je ključnega pomena, da se v projekt vključijo vsi migrantski otroci, ne glede na to, ali v Sloveniji zaprosijo za azil, kot predvideva lanski sklep vlade. Država bi morala ukiniti prakso nastanitve otrok v Centru za tujce, kjer jim je omejeno gibanje, in najti primerno rešitev nastanitve vseh otrok.

Pri izvajanju pilotnega projekta se je izkazalo, da pristop »univerzalne rešitve« – nastanitev vseh mladoletnikov brez spremstva v dijaških domovih – ni primeren za vse otroke zaradi njihovih raznolikih osebnih okoliščin, pa tudi ranljivosti. Pri oblikovanju sistemskih rešitev bi morala vlada razmišljati ne le o prehodnem domu, kamor bi bili otroci brez spremstva nastanjeni krajše obdobje po prihodu v Slovenijo, in institucionalni oskrbi v dijaških domovih, temveč tudi o različnih alternativah oskrbe. Poleg institucionalne oskrbe v dijaških domovih, četudi po načelu stanovanjske skupine, je potreben razmislek o večtirnem sistemu oskrbe in nastanitve otrok brez spremstva – od skrbništev ter rejništev do stanovanjskih skupin, ki zagotavljajo podporo pri postopnem prehodu v odraslost, do možnosti intenzivnejše oskrbe za bolj travmatizirane otroke ali otroke z več ranljivostmi. Da je potrebno zagotoviti ustrezno rešitev za bolj ranljive otroke, v evalvaciji ugotavljajo dijaška domova in vključena ministrstva. »Primerno oskrbo najbolj ranljivih otrok bi bilo smiselno reševati z združevanjem virov in zmogljivosti različnih ministrstev, kar bi zagotavljalo enako kakovost oskrbe ter zaščite, ne bi vzpostavljalo vzporednega sistema za migrantske otroke, hkrati pa bi bilo smotrno z vidika učinkovite porabe sredstev,« pojasnjuje Adriana Aralica. Možnost celostne zaščite in oskrbe predstavlja projekt Ministrstva za pravosodje »Hiša za otroke«, ki ga je v začetku junija potrdila vlada in ki bo zagotavljal potrebno podporo za celostno obravnavo otrok – žrtev nasilja.

Dijaška domova sta med izzivi poudarila pomanjkanje motivacije nekaterih otrok za vključevanje v izobraževalne programe in prostočasne aktivnosti. »Delo z otroki otežujejo azilni zaostanki; lahko si predstavljamo, da se otrokom lahko zdi šest- ali večmesečno čakanje na odločitev o njihovi prošnji za azil, ki je hkrati odločitev o njihovi prihodnosti, kot neskončnost,« sklene Adriana Aralica.​

​Sporočilo za javnost

 

 

TOP