Pravni strokovnjaki in nevladne organizacije enotni: pravice do azila ni mogoče suspendirati

by / Wednesday, 18 January 2017 / Published in Aktualno clovekove-pravice

 

Slovenska vlada je v začetku leta državnemu zboru v sprejem poslala spremembe in dopolnitve zakona o tujcih, ki po mnenju nevladnih organizacij s tega področja kršijo mednarodno pravo ter slovensko ustavo. Vlada je zakon pripravljala na skrivaj in zanj, kljub opozarjanju na spornost načrtovanih sprememb, ni pripravila javne razprave. Slednjo je zato včeraj organiziral Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) in nanjo povabil tudi ugledne pravne strokovnjake ter strokovnjakinje.

 

 »Slovenija bi s sprejetjem zakona neposredno kršila svoje mednarodnopravne obveznosti,« opozarja poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon. Pravni strokovnjaki in nevladniki so enotni, da predlog Zakona o tujcih posega v absolutne pravice in svoboščine: pravico do azila, prepoved kolektivnih izgonov, prepoved mučenja ter nečloveškega ravnanja. Med vabljenimi na včerajšnjo razpravo v organizaciji PIC so bili tudi predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar, minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič in ugledni pravni strokovnjaki, ki so sodelovali pri snovanju zakona – nekdanji predsednik Republike Slovenije prof. dr. Danilo Türk, prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Rajko Pirnat in namestnik direktorice službe vlade za zakonodajo Janez Pogorelec, vendar so svojo udeležbo opravičili.

 

Z besedami, da je vladni diskurz varnostni namesto solidarnostni, je razpravo odprla direktorica PIC Katarina Bervar Sternad. »Sprejemanje novele Zakona o tujcih je eden ključnih trenutkov za družbo in državo, po katerem se nas bodo mnogi spominjali in nas sodili,« je opozorila evropska poslanka Tanja Fajon. Osnutek zakona globoko posega v mednarodnopravno zajamčeno pravico do mednarodne zaščite, kolektivno vračanje pa je po evropskem in mednarodnem pravu strogo prepovedano. »Varnost je vse pomembnejša vrednota tudi za Slovence, vendar gre prava varnost z roko v roki s človekovimi pravicami

 

Doc. dr. Dominika Švarc, višja svetovalka na Inštitutu za varnost in razvojno politiko v Stockholmu, se strinja s Fajonovo, da gre za ključen trenutek za državo, vendar odgovornost ni le na poslancih, temveč tudi na državljanih, »ki moramo aktualni in prihodnjim vladam poslati jasno sporočilo, kakšno državo želimo; danes so tarča tujci, jutri smo lahko mi«. V luči pričakovanja arbitražne razsodbe o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško je opozorila, da ne moremo pričakovati spoštovanja mednarodnopravnih pravil ter obveznosti, če jih sami ne spoštujemo.

 

Direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon je izpostavila, da je pripravi novele zakona umanjkala poglobljena analiza. Opozorila je, da je razglasitev izrednih razmer edini način suspenza katere koli človekove pravice ali svoboščine, vendar še takrat v sorazmernih ukrepih. »S sprejemom Zakona o tujcih bi bila Slovenija prva država, ki bi suspendirala Ženevsko konvencijo.« Izr. prof. dr. Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je pojasnila, da slovenska ustava opredeljuje primat mednarodnih pogodb nad notranjo zakonodajo. Dodala je, da s postopkovnega vidika umanjka zakon o razglasitvi izrednih razmer. »Naša država bi bila ob izvajanju predlaganega zakona o tujcih v eklatantnem mednarodnem deliktu

 

Razprava je dejansko poziv slovenski vladi, naj okrepi in ne ošibi Ženevsko konvencijo, meni vodja pisarne Visokega komisariata ZN za begunce v Sloveniji dr. William Ejalu. »Begunec ni begunec, ker ga določena država tako opredeli; za begunce je vprašanje dostopa do teritorija in do pravice do azila pravzaprav vprašanje življenja ali smrti.« Poudaril je, da Slovenija išče napačne rešitve na prava vprašanja – vprašanja zmogljivosti, ob tem pa dodal, da številne aktivnosti zaščite in oskrbe beguncev izvajajo nevladne organizacije, torej ostaja odprto vprašanje, ali bi bile pripravljene sodelovati tudi v primeru spremenjenih migracijskih razmer.

 

»S predlogom zakona se je Slovenija pridružila skupini držav, ki razgrajujejo temeljna načela človekovih pravic,« je spremembe zakona postavila v kontekst azilnih trendov v Evropi strokovna pravna sodelavka Amnesty International Slovenije Jerneja Turin. Vlada zakon utemeljuje z dejstvom, da je Slovenija obdana z varnimi državami; vendar »je Evropsko sodišče o človekovih pravicah razsodilo, da so kolektivni izgoni prepovedani tudi med evropskimi državami; tudi sodba Ustavnega sodišča priznava, da ima vsak prosilec ali migrant možnost izpodbijati domnevo, da je določena država zanj varna

 

Švarc je dodala, da država v primeru kolektivnih izgonov ne more spoštovati prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja, vendar te pravice ni mogoče derogirati niti v izrednih razmerah. Sancin je opozorila na neskladnost zunanje in notranje politike: »Slovenija je svoj položaj v mednarodni skupnosti utemeljevala na mednarodnem pravu in človekovih pravicah, zdaj pa to spodkopavamo.« »Sedanji predlog zakona o tujcih predstavlja sistematično kršitev svoboščin vsakega posameznika,« je sklenil Ejalu.

 

Udeleženci razprave so Državni zbor pozvali, naj zakon zavrne. Glasu stroke in zaskrbljene civilne družbe ne vlada ne državni zbor ne bi smela preslišati – ne v izrednih ne v spremenjenih razmerah.

“Sporočilo za javnost”

TOP