Sporočilo za javnost: Nevladni organizaciji pred Upravnim sodiščem uspeli zaščititi volka

by / Thursday, 14 July 2016 / Published in Aktualno varovanje-okolja

Upravno sodišče je ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in DONDES – Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije zoper Ministrstvo za okolje in prostor ter razveljavilo prilogo 2 Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. Že novembra lani je na podlagi iste tožbe z začasno odredbo začasno ustavilo odstrel predvidenih 7 volkov. »To je pomembna sodna zmaga nevladnih organizacij s področja okolja, ki delujejo tudi v javnem interesu,« pravi Senka Šifkovič Vrbica s PIC. Predsednica DONDES mag. Mateja Poljanšek pravi: »Veseli nas, da je Upravno sodišče pritrdilo našim argumentom, in upamo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor sodbo upoštevalo že pri pripravi naslednjega pravnega akta, ki bo določal odvzem volkov iz narave.« Zoper izdano sodbo Ministrstvo za okolje in prostor nima pravice do pritožbe, lahko pa vloži revizijo.

S prilogo navedenega pravilnika (Uradni list RS št. 28/09 do 78/2015) Ministrstvo za okolje in prostor namreč vsako leto določi število volkov za odstrel. Sodišče je v sodbi (Sodba I U 1522/2015 z dne 7. julija 2016) pritrdilo navedbam in argumentom tožečih strank ter zaključilo, da ministrstvo ni izkazalo izpolnjevanja pogojev za tak odstrel v skladu s Habitatno direktivo (Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst). Direktiva namreč določa, da je ubitje zaščitenih živali, med katerimi je tudi volk, prepovedano. Določa pa možnost izjem: državi je dopuščeno, da pod strogo nadzorovanimi pogoji dovoli selektiven in omejen odvzem določenih zaščitenih živali iz narave. Država mora za tako dovoljenje izkazovati izpolnjevanje treh pogojev: da obstaja razlog po Habitatni direktivi, da ni drugih zadovoljivih možnosti za reševanje »problema« in da odvzem ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja populacije. Država v letu 2015, ko je dovolila zadnji odstrel, ki je bil predmet tožbe, niti leta prej, kadar je dovolila odstrel s prilogo navedenega pravilnika, ni izkazovala izpolnjevanja navedenih pogojev.

Sicer ravnanje z zaščitenimi živalmi na podlagi Zakona o ohranjanju narave ureja Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, ki državi omogoča izdajo individualnih odločb za odstrel zaščitene živali, če za to obstajajo razlogi. O tem se izda odločba v upravnem postopku, v katerega pa se lahko vključijo tudi društva, ki imajo priznan status v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Da bi se temu varstvu zaščitenih živali izognili, je bila po tem, ko je bila leta 2004 kot akt uskladitve z zakonodajo Evropske unije sprejeta, v letu 2005 spremenjena tako, da je določila, da Ministrstvo za okolje in prostor s posebnim pravilnikom lahko določi letni odvzem medvedov in volkov – torej brez individualnih odločb in brez možnega pravnega varstva. Zoper pravilnik kot splošen pravni akt je možno vložiti le pobudo na Ustavno sodišče, kar so nevladne organizacije storile štirikrat. Ustavno sodišče se je vedno izognilo vsebinskemu odločanju, dokler ni nazadnje (odločba U I 217/14 z dne 17. decembra 2014) varstvo usmerilo na Upravno sodišče, ker naj bi imela po mnenju Ustavnega sodišča ne glede na poimenovanje priloga 2 pravilnika po vsebini značilnost posamičnega akta, ki ga je možno izpodbijati pred Upravnim sodiščem.

PIC je nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, DONDES pa s statusom v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Volk kot zaščitena vrsta predstavlja naravno vrednoto in je pomemben člen biološke raznovrstnosti, zato je organizacijama sodišče priznalo pravni interes za vlaganje tožbe, torej imata pravico zastopati volka.

 Sporočilo za javnost

TOP