Stiska prosilcev za azil in občutno višji stroški oskrbe prosilcev zaradi azilnih zaostankov

by / Wednesday, 11 January 2017 / Published in Aktualno clovekove-pravice

Od približno 300 oseb, ki so ob pričetku leta 2017 v postopku mednarodne zaščite v Sloveniji, približno 80 oseb na prvo vsebinsko odločitev čaka že več kot šest mesecev. Velike časovne zaostanke pri odločanju o prošnjah za mednarodno zaščito, do katerih je začelo prihajati v preteklem letu, nikakor ni mogoče pripisati večjemu številu prošenj za mednarodno zaščito v preteklem letu (število prošenj je trikrat nižje od trenutnega evropskega povprečja), temveč nizki storilnosti odločevalcev v azilnih postopkih na Ministrstvu za notranje zadeve. Predolgi postopki prosilcem za mednarodno zaščito povzročajo hudo stisko, hkrati občutno dvigujejo strošek obravnave posameznega prosilca, opozarjajo na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC.

Analiza, ki jo je pripravil PIC, kaže, da od skupno približno 300 oseb, ki so ob pričetku leta 2017 v postopku mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, približno 80 oseb (podatek zajema le prosilce, ki še niso prejeli nobene vsebinske odločitve, ne pa prosilcev, katerih postopki so pred sodišči ali so bili vrnjeni na prvo stopnjo) na prvo vsebinsko odločitev čaka že več kot šest mesecev. Tekom leta 2016 je bilo zaradi zaostankov pri odločanju prizadetih še veliko več prosilcev, ki so slednjič prejeli odločitve ali pa nad čakanjem obupali in samovoljno zapustili državo. Pravni red Evropske unije državam članicam EU nalaga, da azilne postopke zaključijo v šestih mesecih; sicer določa izjeme, ki omogočajo daljše odločanje, vendar PIC opozarja, da trenutnih azilnih zaostankov ne moremo pripisati tem kategorijam.

 Predolgi postopki prosilcem za mednarodno zaščito povzročajo hudo stisko. Čakanje v negotovosti glede svoje usode za ljudi pomeni psihično trpljenje, ki se med drugim izraža v anksioznosti in depresiji. Negotovost, poglobljena z neodzivnostjo odločevalcev na pozive prosilcev, vodita v njihovo odtujenost od družbe in negativno vplivata na obete integracije. Hude pritiske v zvezi s stisko prosilcev občutimo tudi nevladniki in uslužbenci ministrstva, ki delamo neposredno z njimi.

Po drugi strani azilni zaostanki za državo predstavljajo finančno breme. Kot je ugotovilo že Računsko sodišče Republike Slovenije v nedavno objavljenem revizijskem poročilu, je trajanje postopka ključen dejavnik stroška obravnave posameznega prosilca. Odločanje o azilnih zadevah v razumnem roku bi občutno znižalo ne le stroške dnevne oskrbe prosilcev, temveč tudi potrebne fiksne stroške.

Ob zaključku leta 2016 je PIC na podlagi zbranih podatkov pripravil izračun o storilnosti odločevalcev. Približno 9 javnih uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve, zaposlenih za vodenje azilnih postopkov, je v celotnem letu izdalo 175 vsebinskih odločitev s področja mednarodne zaščite, torej je en odločevalec na mesec v povprečju izdal približno eno odločbo in pol. V letu 2015 pa je bilo izdanih 92 vsebinskih odločitev, kar ob takrat približno 8 zaposlenih odločevalcih povprečno znaša približno eno odločbo na mesec na enega odločevalca. Navedena storilnost močno odstopa od primerljivih odločevalskih poklicev, npr. sodnikov, v Republiki Sloveniji in od prakse odločanja o prošnjah za mednarodno zaščito v tujini.

Azilne zaostanke Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje s občutnim povečanjem prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji v preteklem letu. Število prošenj v letu 2016 res predstavlja povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, vendar je še vedno trikrat nižje od trenutnega evropskega povprečja in nikakor ne predstavlja neobvladljivega števila zadev, ki bi opravičevalo odločanje prek šestmesečnega roka.

Miha Nabergoj s PIC opozarja: »Kritični smo do navedb javnih organov, s katerimi se daje vtis, da se Slovenija sooča z zelo velikim številom migrantov in prosilcev za azil, ter da so državne zmogljivosti zapolnjene. Kot smo pojasnili, so trenutne zmogljivosti za nastanitev prosilcev za azil blizu polne zasedenosti le zaradi izredno počasnega odločanja o njihovih prošnjah.«

Sporočilo za javnost

Več informacij

TOP