Analizirali smo izjavo kandidata za evropskega poslanca Mateja Tonina: “Mislim pa, da bo v naslednjem mandatu treba narediti korak naprej in iti v avstralski model. Ki je pa zelo preprost, in sicer: kdor pride v Evropsko Unijo nelegalno, je pač vrnjen tja, od koder je prišel. In jaz mislim, da je to zelo enostavna politika. Da je vstop v Evropsko Unijo mogoč samo na legalen način. In tako rešitev mora podpreti vsakdo, ki deluje v okviru vladavine prava.”
Vir: Siol, 16. maj
Naša ocena: Izjava je ZAVAJAJOČA
Obrazložitev:
V skladu z Ženevsko konvencijo ter določbami uredb in direktiv, ki so del Skupnega azilnega sistema EU ter Listine EU, imajo države članice dolžnost, da osebam, ki iščejo mednarodno zaščito, omogočijo dostop do teritorija in obravnavajo njihovo prošnjo za mednarodno zaščito. Oseb z mednarodno zaščito se ne sme vračati v izvorno državo. Omenjeni dokumenti tudi izrecno prepovedujejo odstranitev oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito z ozemlja, dokler o njihovi prošnji za mednarodno zaščito ni odločeno. Prav tako pa države članice zavezuje t. i. prepoved vračanja oz. “non-refoulment“, ki prepoveduje vračanje oseb v državo, v kateri bi bilo njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja, ali v državo, v kateri bi lahko bili izpostavljeni mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.
Ravno pomanjkanje zakonitih poti za vstop v EU osebe, ki bežijo, sili v iskanje bolj nevarnih poti ter v iskanje uslug tihotapskih mrež. Tihotapljenje posameznikov je tako postalo globalni kriminalni pojav. Pot v EU je izjemno nevarna in tihotapci posameznike redno izpostavljajo življenjsko ogrožujočim nevarnostim in nasilju. Izguba življenj na Sredozemskem morju in na t.i. balkanski poti je direktna posledica odvračevalnih politik držav članic EU.
***
Projekt Spremljaj_spreminjaj EU sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
