Preverili smo izjavo kandidata za evropskega poslanca Zorana Stevanovića: “Nezakoniti migranti so v prekršku, zakoni so tukaj jasni. /…/ Kakšne človekove pravice, če govorimo o kršenju zakonov? A se zavzemate za človekove pravice pri morebitnem posiljevalcu, pedofilu? Če človek krši zakone, je jasno, da obstaja kazenska sankcija. To sploh ni vprašanje človekovih pravic. Jasno je, če so prišli nezakonito, so kršitelji, in mi želimo, da se jih obravnava enako kot lastne državljane. Če človeka, ki vozi svoj osebni avto in pri tem ni pripet z varnostnim pasom, kaznujete ali oglobite z mandatno kaznijo, je enako treba ravnati tudi s tujcem. V želji, da nekoga ne diskriminiramo, ga začnemo privilegirati. Ravno to je naš največji problem – se pravi, diskriminacija lastnih državljanov.”
Vir: N1 Slovenija, 29. maj
Naša ocena: Izjava je NAPAČNA
Obrazložitev:
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, saj v sodobnih demokratičnih državah človekove pravice pripadajo vsem ljudem, tudi tistim, ki so storili prekršek ali celo kaznivo dejanje. Lahko se jim nekatere pravice omeji, kot je npr. svoboda, nikakor pa to ne pomeni, da nimajo drugih človekovih pravic, kot so npr. pravica do pravičnega postopka, pravica do dostojanstva, pravica do nedotakljivosti življenja in druge.
Iz poročil Zagovornika načela enakosti ne izhaja, da bi bili državljani Slovenije v različnih postopkih obravnavani slabše oz. da bi bili diskriminirani zaradi tega, ker so slovenski državljani, prav tako slovenska zakonodaja ne pozna izjem za ugodnejšo obravnavo tujcev, če za to niso podani posebej utemeljeni razlogi, kot je npr. da lahko v kazenskih postopkih uporabljajo jezik, ki ga razumejo. Prepoved diskriminacije ne pomeni privilegiranja, temveč zagotavljanje možnosti, da enako učinkovito varujejo svoje temeljne pravice, kot če bi ne imeli kakšne osebne okoliščine, ki jih sicer postavlja v slabši položaj (npr. invalidnost).
Poleg tega v skladu z Ženevsko konvencijo ter določbami uredb in direktiv, ki so del Skupnega azilega sistema EU, države članice oseb, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, ne smejo kaznovati za nezakonit vstop. Navedeno pomeni, da se iregularni vstop osebe, ki v državi članici zaprosi za mednarodno zaščito, ne sme obravnavati kot prekršek. Smisel določbe je v tem, da se osebam, ki bežijo in ki zaradi življenjskih okoliščin ter pomanjkanja možnosti za zakoniti vstop (npr. nezmožnost pridobitve vstopne vize, pomanjkanje dokumentov), omogoči dostop do teritorija in postopka mednarodne zaščite.
***
Projekt Spremljaj_spreminjaj EU sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.