Dopolnilne poti v Jugovzhodni Evropi (COMP4SEE) je dvoletni projekt, katerega cilj je razviti dopolnilne sheme prihoda oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito v treh državah članicah EU – Hrvaški, Bolgariji in Sloveniji. Namen projekta je vzpodbuditi uresničevanje Skupnega okvira EU za upravljanje azila in migracij ter Priporočila Evropske komisije o zakonitih poteh do mednarodne zaščite v EU, pri čemer oba dokumenta zagovarjata celovit pristop k migracijam, vključno s širitvijo zakonitih poti za državljane tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in olajšanjem dostopa do pravice do združitve družine.
Kaj so dopolnilne poti?
To so varne in urejene poti za begunce, ki ponujajo zakonito bivanje v tretji državi, kjer je poskrbljeno za njihove potrebe po mednarodni zaščiti. Dopolnilne poti zajemajo široko paleto programov. Denimo:
- Združitev družine, ki je pravica oseb z mednarodno zaščito in jo pri nas dobro poznamo. Vendar pa gre pri dopolnilnih poteh za sheme, ki presegajo združevanje najožjih družinskih članov, saj so vključeni družinski člani v smislu širših sorodstvenih vezi.
- Programi za humanitarni sprejem – prek humanitarnih vizumov – ki lahko večjemu številu beguncev omogočijo hiter odhod v varno državo sprejema. Lahko pa so humanitarni vizumi tudi način, kako omogočiti vstop v državo v okviru drugih dopolnilnih poti, kot je sprejem družinskih članov ali pa programi zasebnega sponzorstva.
- Sheme, povezane s študijem ali delom – sheme za delovno mobilnost in sheme povezane s študijem, ki temeljijo na štipendiranju za študij na univerzah, pa tudi poklicna usposabljanja.
- Sheme zasebnega sponzorstva – omogočajo posameznikom, skupinam posameznikov ali organizacijam, da podprejo begunce pri vstopu in bivanju v svoji državi.
Kaj so programi zasebnega sponzorstva?
Sponzorstvo je ena od možnih oblik dopolnilnih poti – varna, urejena in zakonita oblika prihoda, pri kateri lokalna skupnost, posameznik ali skupina posameznikov prevzame nalogo, ki je bila prej v zvezi s prihodom ali vključevanjem beguncev v domeni države.
Te sheme so lahko v praksi zelo različne. Sponzorji so lahko vključeni v različne faze prihoda beguncev – v organizacijo samega prihoda, proces vključevanja ali finančno podporo.
Integracijo lahko sponzorji podpirajo z zagotavljanjem jezikovnih tečajev, pomočjo pri iskanju nastanitve in zaposlitve, pomočjo pri urejanju administrativnih zadev itd.
Zasebne sponzorske sheme so pomembne, ker prispevajo k delitvi odgovornosti in aktivno vključujejo skupnosti ali pa posameznike, ki beguncem pomagajo pri integraciji v okolje in jim nudijo oporo. Pomagajo jim pri vključevanju v dejavnosti lokalne skupnosti – športne aktivnosti, verske skupnosti ipd.
Kar zadeva finančno podporo, je pomembno poudariti, da ni nujno, da gre za visoke zneske – lahko pomeni pomoč pri kritju potnih stroškov, zdravstvenega zavarovanja, letalskih vozovnic itd.
V vsakem primeru gre za zakonit in trajnosten model, ki koristi lokalni skupnosti (sodelovanje skupnosti, občutek povezanosti), beguncem (boljše vključevanje) in državi (posamezniki in nevladne organizacije prevzamejo nekatere naloge, čeprav država ohrani ključne pristojnosti).
Priporočila
V okviru projekta COMP4SEE smo izvedli raziskavo, v katero smo vključili posvetovanje s številnimi nacionalnimi deležniki – izvedli smo šest fokusnih skupin s skupaj 28 udeleženci ter intervjuje s 25 deležniki. Vanje so bili vključeni predstavniki beguncev in njihovih družinskih članov, predstavniki pristojnih organov, organizacij civilne družbe, verskih skupnosti, zasebnega sektorja, političnih strank, mednarodnih organizacij ter konzularnih in diplomatskih predstavništev.
Naša empirična raziskava je potrdila potrebo po vzpostavitvi programa zasebnega sponzorstva v Sloveniji: programi varnega prihoda za begunce so nujni, da bi preprečili tako trgovino z ljudmi kot potovanje ljudi, ki potrebujejo zaščito, po nevarnih in dragih trenutnih (neregularnih) poteh v Evropo.
Naš predlog je, da se sheme zasebnega/skupnostnega sponzorstva najprej poskusno uvedejo v okviru državnih programov, kot je preselitev (angl. resettlement). To bi pomenilo, da bi država po oblikovanju sheme v skladu z rezultati posvetovanja z vsemi vladnimi in nevladnimi deležniki ohranila osrednjo vlogo pri postopku izbire, podelitve statusa begunca in prihoda upravičencev. Upravičencem bi bil priznan status begunca in vključeni bi bili v državni sistem mednarodne zaščite. Nevladne organizacije/civilna družba bi bile vključene v procese orientacije pred odhodom, podpore po prihodu v Slovenijo in integracije.
Celotna priporočila za uvedbo programov zasebnega sponzorstva v Sloveniji, so dostopna tukaj.
Naša empirična raziskava je pokazala tudi, da bi bilo treba postopke združevanja družin poenostaviti. Da bi zagotovili enotnost družine in učinkovito izvajanje pravice do združitve družine, bi bilo treba upoštevati različne kulturne in birokratske razmere ter prepreke na strani upravičencev in njihovih družinskih članov. Nekateri od njih se soočajo z velikimi težavami pri pridobivanju potrebne dokumentacije.
Celotna priporočila za izboljšanje slovenskega sistema za združitev družine so dostopna tukaj.
V projektu smo beguncem pomagali pri premagovanju preprek pri združevanju družine.
Evropsko financiranje nam je omogočilo, da smo upravičencem do združitve družine pomagali s pravnim svetovanjem in zastopanjem v postopkih, kritju stroškov prevodov dokumentov in različnih taks, predvsem pa pri kritju stroškov letalskih kart – vse to skupaj predstavlja veliko obremenitev in visoke stroške, ki si jih večina upravičencev težko privošči.
COMP4SEE program združitve družine izvaja PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.
Do sedaj smo v COMP4SEE program združitve družine vključili 21 družin oziroma 85 oseb (pravna pomoč, stroški prevodov dokumentov).
Od tega je bilo združenih 10 družin – 15 družinskih članov je prispelo v Slovenijo (+ organizacija poti, spremstva na poti za ranljive osebe, kritje stroškov letalskih kart)
V okviru financiranja do 30. junija 2024 si bomo še prizadevali povečati število združenih družin.