Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 sta minili že več kot dve leti. Po začetku oboroženega konflikta je Ukrajino zapustilo več milijonov ljudi, več tisoč pa se jih je zateklo tudi v Slovenijo, kjer še danes prebivajo. V Sloveniji lahko zaprosijo za začasno zaščito, ki predstavlja izredni program EU za izjemne okoliščine množičnega prihoda ali neizbežnega množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo varno in trajno vrniti v svojo matično državo ali regijo zaradi tamkajšnjih razmer.

Začasna zaščita za razseljene osebe iz Ukrajine je bila v Sloveniji uvedena 10. 3. 2022 za eno leto in nato dvakrat podaljšana, najprej do 4. 3. 2024 in nazadnje do 4. 3. 2025.

Kakšne pravice imajo osebe, ki imajo status začasne zaščite? Kakšne razmere jih pričakajo na področju zdravstva, dostopa do trga dela in, med drugim, izobraževanja? S kakšnimi ovirami se soočajo osebe z začasno zaščito in kako jih odpraviti? 

Na ta vprašanja odgovarja poročilo, ki ga je za PIC pripravila Barbara Marinko, univ. dipl. prav.

Celotno priporočilo si preberite TUKAJ, na tem mestu pa delimo v poročilu oblikovana priporočila:

1.     Na lokalni ravni naj se uvede sistem objavljanja relevantnih informacij v slovenščini, ukrajinščini in ruščini na spletnih straneh (npr. kontaktni podatki izvajalcev zdravstvenih storitev), ki so lahko dostopne osebam, ki te informacije iščejo.

2.     Na lokalni ravni naj se zagotovi sistemsko in trajno pomoč medkulturnih mediatorjev, ki bi olajšala komunikacijo med osebami z začasno zaščito in izvajalci storitev, predvsem na področju zdravstva in šolstva.

3.     Na nacionalni ravni naj se vloga za denarno pomoč in vloga za denarno pomoč za zasebno nastanitev po zgledu vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev združita v eno vlogo, na kateri bi prosilci označili pravico, ki jo uveljavljajo.

4.     Na nacionalni ravni naj se uredi nadomestilo izpada denarnih pomoči za zasebno nastanitev ob zaposlitvi primerljivo s subvencijo najemnine in/ali dostop do neprofitnih najemnih stanovanj.

5.     Na nacionalni ravni naj se v okviru spodbujanja zaposlovanja za dodelitev denarne pomoči za zasebno nastanitev upošteva le razliko med denarno pomočjo, ki bi jo oseba prejela, če ne bi bila zaposlena, in dohodkom, ki ga prejme, če je zaposlena. Tako se dohodek iz zaposlitve ne bi dvakratno upošteval pri dodelitvi denarne pomoči in denarne pomoči za zasebno nastanitev, kot se v sedanji ureditvi.

6.     Na nacionalni ravni naj se osebam z začasno zaščito omogoči prehod na drugo pravno podlago za prebivanje že med trajanjem začasne zaščite in po prenehanju začasne zaščite. Za osebe, ki so se v času začasne zaščite samozaposlile, bi bilo treba vključiti čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji kot osebe s priznano začasno zaščito v časovno obdobje enoletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji (enotno dovoljenje zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba).

7.     Na nacionalni ravni naj se zagotovi, da se žepnina izplačuje mesečno za tekoči mesec (skladno z Uredbo).

8.     Na nacionalni ravni naj se omogoči brezplačna udeležba tečaja slovenščine v večjem obsegu ur in brezplačno opravljanje izpita na višji ravni.

9.     Na nacionalni ravni naj se pripravi ustreznejšo rešitev uporabe avtomobila v prometu, npr. obvezen tehnični pregled za ugotovitev tehnične brezhibnosti v določenem roku od pridobitve začasne zaščite ob sočasnem mednarodnem zavarovanju (sistem zelene karte) prek ukrajinskih zavarovalnic.