Nekateri na morje, drugi pa v gore! Naj bo to Storžič ali Krn, “kraljica” Škrlatica ali pa “kralj” Triglav, pogled oz. vzpon nanje je za nekatere prebivalce_ke Slovenije in obiskovalce_ke iz tujine poletna nuja. Nenazadnje o tem, kako zelo smo v Sloveniji povezani z gorništvom, jasno pričajo neverjetni uspehi alpinistov_k, ki so v samem svetovnem alpinističnem vrhu.

Ne glede na to smo soočeni z dejstvom, da bodo podnebne spremembe močno vplivale tudi na gorski svet. Zaradi večje poletne vročine v dolini bodo planinske poti vedno bolj obljudene, pri čemer pa ne bodo zagotovile enake osvežitve kot nekdaj.Temperature zraka se bodo namreč dvigale tudi v gorah in sicer dvakrat hitreje kot drugje

Kaj pričakovati?

Velika verjetnost je, da bodo visoke temperature vplivale tudi na vse, ki si sončne vzhode radi ogledujejo z vrhov gora in se zato na pot odpravijo ponoči –  tropske noči, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija, so namreč nekaj, na kar se bomo morali navaditi.

Foto: Aljoša Petek

Foto: Aljoša Petek

Povečanje erozije bo vodilo v večje krušenje apnenca, kar bo oteževalo vzdrževanje planinskih in drugih poti. Dela za gorske reševalce_ke, ki so že zdaj obremenjeni_e, pa bo verjetno le še več. Nižja raven padavin poleti bo povzročila večjo izpostavljenost gorskega sveta suši, posledično pa je pričakovati pomanjkanje pitne vode v hribih in gorah. To pomeni težji nahrbtnik pohodnikov_ic zaradi nošenja pitne vode iz doline. Izključeno ni niti zapiranje gorskih koč, ki vode ne bodo več imele na voljo.

Kaj je treba storiti?

Da bi zmanjšali svoj vpliv na gorski svet, moramo resno pristopiti k razogličenju družbe. Človekov vpliv na podnebje namreč lahko pomembno vpliva na gorski ekosistem, nenazadnje pa tudi na gorniško kulturo, ki je prebivalcem_kam Slovenije tako zelo blizu. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, katerega pogodbenica je tudi Slovenija, v 15. členu državam nalaga obveznost ohranjanja, razvoja in širjenja kulture. Odbor Združenih narodov za človekove pravice pa je v primeru Billy proti Avstraliji celo vzpostavil, sicer v razmerju do pravic staroselcev, da podnebne spremembe negativno vplivajo na zmožnost ohranjanja kulture, saj je dobro stanje zemlje in morja, ki jih obdaja, pomembno za kulturno integriteto. Država pa je dolžna zaščiti kolektivno zmožnost ljudstva, da uživa svojo kulturo in jo zaščiti pred vplivi podnebnih sprememb.

Tudi sicer je Slovenija po Alpski konvenciji in pripadajoči Innsbruški deklaraciji zavezana, da obravnava Alpe kot prioritetno področje znotraj svojih podnebnih strategij.

Avtor naslovne fotografije: Aljoša Petek

***

Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi parnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.