Kako zelo vroče vam je? Mi se kuhamo v pisarni v centru Ljubljane in ventilator je naš edini “prijatelj”, ki nam pomaga preživeti ekstremno vročino. Pijemo ohlajeno vodo in upamo, da bo vročinski val kmalu popustil.

Podnebne spremembe so glavni povzročitelj hudih vročinskih valov, kot je ta, v čigar primežu smo trenutno. Južno Evropo je hud vročinski val zajel že julija lani, vendar pa se mu je Slovenija takrat izognila zaradi svoje podalpske lege. Znanstveniki so ugotovili, da je bil vročinski val iz leta 2023 posledica podnebnih sprememb oz. bi bil brez njih praktično nemogoč, saj so podnebne spremembe verjetnost njegovega nastanka povečale za vsaj tisočkrat. Vročinski valovi namreč zaradi nestabilnega podnebja in podnebnih sprememb postajajo vse hujši in pogostejši.

Hude posledice vročinskih valov

Vročinski valovi lahko povzročajo suše in gozdne požare. Življenje v mestih delajo nevzdržno in ogrožajo življenja ranljivejšega dela populacije. To velja tako za zdravstveno ranljive osebe (s kroničnimi boleznimi srca in ožilja, psihičnimi ali dihalnimi težavami in sladkorne bolnike) kot tudi socialno ranljive dele populacije, ki si ohladitve svojega življenjskega okolja ne morejo privoščiti (energetsko revni, brezdomci, begunci). Vročinski valovi predstavljajo najbolj smrtonosen tip ekstremnega vremenskega dogodka. Samo v letošnjem letu je v aprilski vročini v Aziji umrlo več sto ljudi, medtem ko je med junijskim romanjem v Meko v Savdski Arabiji zaradi vročine umrlo vsaj 1.300 ljudi. Znanstveniki napovedujejo, da bo do leta 2050 zaradi vročinskih valov po svetu ogroženih okoli 250 milijonov starejših odraslih oseb.

Foto: Pawel Czerwinski/Unsplash

Foto: Pawel Czerwinski/Unsplash

Kot nakazuje tudi trenutni vročinski val, Slovenija v prihodnje ne bo nobena izjema – tudi pri nas bodo vročinski valovi vse pogostejši in intenzivnejši. Zato je ključno, kakšne ukrepe sprejmejo država in lokalne skupnosti za omilitev posledic najbolj vročih dni. Podpirajmo ozelenitev javnih površin, ki zagotavlja lažje spoprijemanje z vročinskimi valovi, ter razbijanje toplotnih lokacij in območij v mestih, kjer drugačna struktura tal dela vročino še bolj nevzdržno. Pomembno je, da ljudem zagotovimo ustrezen dostop do hladne vode in prostorov, predvsem najranljivejšim. Zagotoviti moramo tudi dostop do hitre in kakovostne zdravstvene oskrbe v primerih, ko se zdravstveno stanje ljudi poslabša zaradi vročine.

To je ključno z vidika zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravice do življenja (2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah) in pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). Evropsko sodišče za človekove pravice je v nedavni podnebni sodbi KlimaSeniorinnen Schweiz zapisalo, da je žrtev takšnih kršitev lahko oseba, ki je močno izpostavljena negativnim učinkom podnebnih sprememb, ko obstaja nujna potreba za zagotovitev njene zaščite zaradi odsotnosti ali neustreznosti ukrepov za zmanjševanje škode s strani pristojnih institucij. Država in lokalne skupnosti morajo ne le proaktivno blažiti podnebne spremembe, ampak tudi vzpostaviti ukrepe za zaščito ranljivih skupin prebivalstva v vročinskih valovih; čas je za učinkovito prilagajanje. 

***

Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi parnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.