V zadnjih tednih se je v Jadranskem morju ponovno pojavila morska sluz, ki kazi podobo Piranskega zaliva in marsikaterega dela hrvaške obale.
Morska sluz je zmes organskih snovi, predvsem sladkorjev, ki jih izloča plankton, in je sluzaste kompozicije. Čeprav je načeloma nenevarna za ljudi, pa lahko negativno vpliva na turizem, ulov rib. Ker morski organizmi dobijo manj kisika in svetlobe kot navadno, morska sluz negativno vpliva tudi na morski ekosistem.
Morska sluz bo tudi v prihodnje stalnica, na katero se bomo, kot vse kaže, morali navaditi – pojav sluzi je namreč povezan z dvigovanjem temperature morja in zaostrovanjem podnebnih sprememb. Spomnimo, Jadransko morje je letos rekordno toplo zaradi človeških izpustov toplogrednih plinov, o čemer lahko več preberete tukaj.
Slovenija naj ukrepa in prepreči vzroke za pojav, ki (tudi) Jadransko morje spreminja v sluz – odločno naj torej ukrepa na področju podnebnih sprememb. 194. člen Konvencije Združenih narodov o pravu morja (UNCLOS) od Slovenije zahteva, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči, zmanjša in nadzoruje segrevanje morja zaradi izpustov toplogrednih plinov. Slovenija mora vzpostaviti učinkovit sistem nadzora sektorjev, ki so za to še posebej odgovorni.
V Sloveniji, denimo, največji onesnaževalec ostaja transport in Vlada RS kljub škodljivim učinkom, ki jih ima na podnebne spremembe in stanje v naših morjih, predvideva povišanje njegovih emisij do leta 2030.
Avtor naslovne fotografije morske sluzi v Piranu: Goran Rovan/Foto agencija Bobo
***
Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.
