FORGOT YOUR DETAILS?

Nevladne organizacije pozivajo k prepovedi telesnega kaznovanja otrok tudi v Družinskem zakoniku

by / Thursday, 08 September 2016 / Published in Aktualno clovekove-pravice

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je 30. avgusta 2016 v Ljubljani organizirala okroglo mizo o predlogih amandmajev k Družinskemu zakoniku, na kateri je kot panelistka sodelovala direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC Katarina Bervar Sternad. ZPMS namreč koordinira Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov (ZIPOM), katerega član je tudi PIC. Darja Groznik, predsednica ZPMS, je izpostavila pomen izmenjave stališč in mnenj s ciljem kakovostnega pravnega okvirja zagotavljanja najboljšega interesa otrok. O predlogu Družinskega zakonika so razpravljali mag. Andrej del Fabro, generalni direktor Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Petra Zega z ZPMS, Lan Vošnjak z Urada varuhinje človekovih pravic, Tanja Hrovat Svetičič z Društva za nenasilno komunikacijo in Maksimiljana Mali z Rejniškega društva Slovenije.

Kot zelo pomembno novost predloga Družinskega zakonika je predsednica ZPMS Darja Groznik izpostavila nadomestitev roditeljske pravice s terminom starševske skrbi, ki zajema sistem pravic in obveznosti. V govoru se je dotaknila iztekajočega Programa za otroke in mladino 2006–2016, ki ni prinesel oprijemljivih rezultatov, prav tako uresničevanje programa ni bilo sistematično spremljano. Resorno ministrstvo je pozvala k pripravi uresničljivega programa in akcijskih načrtov, ki bi morali slediti programu.

Mag. Andrej del Fabro, generalni direktor Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je poudaril nujnost sprejema Družinskega zakonika, saj družinska zakonodaja temelji na zakonu izpred 40 let, ki ne ustreza aktualnim okoliščinam. Osrednji sporni vprašanji na referendumu o predlogu Družinskega zakonika leta 2012 sta v zakonodaji že urejeni: razmerja med istospolnimi partnerji ureja Zakon o partnerski zvezi, sprejet aprila letos, prepoved telesnega kaznovanja pa je določena v noveli Zakona o prepovedi nasilja v družini, podani v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije julija letos. V predlogu Družinskega zakonika je definicija družine razširjena, zakonik uvaja koncept starševske skrbi, prenaša odločanje s centrov za socialno delo na sodišča s ciljem zaščite otrok in uvaja načelo najmilejšega ukrepa. Med odprtimi vprašanji je izpostavil skrb za otroke po razvezi (ali uzakoniti določilo skupne skrbi, če se starša oziroma zakonita zastopnika ne dogovorita drugače) in posvojitve.

Direktorica PIC Katarina Bervar Sternad je predstavila predloga amandmajev k Družinskemu zakoniku, ki ju je vložil PIC, in sicer glede prenove skrbniškega sistema ter prenove koncepta preživnin po razvezi. PIC tudi podpira predlog Skupnosti centrov za socialno delo o prenovi skrbniškega sistema in sprejemu posebnega zakona o skrbniškem sistemu kot nadgradnji ureditve iz Družinskega zakonika. Z begunsko in migrantsko krizo, ki je Slovenijo dosegla lani jeseni, ter premestitvami in preselitvami prosilcev za azil ter beguncev v Slovenijo je tudi sistem varstva otrok postavljen pred nove realnosti, ki jih mora ustrezno naslavljati. Posebej v luči uresničevanja najboljšega interesa migrantskih otrok je opozorila na pomen specializiranih skrbništev. Predstavila je tudi predlog prenove koncepta preživnin, ki izhaja iz ustavnega načela enakosti: PIC predlaga uvedbo izhodiščnih preživnin, ki bi materializiral pravico vsakega otroka do minimalnega življenjskega standarda.

Petra Zega z ZPMS je pozvala k usmeritvi družinske politike v varovanje otrokove koristi, vendar ne le v zakonodaji, temveč tudi de facto. Opozorila je, da je na področju pravic otrok delo državnih organov neusklajeno, razdrobljeno in neučinkovito, zato je ZPMS podal pobudo za ustanovitev Sveta za otroke pri Vladi RS kot posvetovalnega telesa glede vseh vprašanj, ki se dotikajo pravic otrok. Glede uvedbe koncepta pozitivnega starševstva je poudarila, da je v prvi vrsti potrebno koncept jasno definirati, potem pa posebno pozornost nameniti ozaveščanju javnosti.

Lan Vošnjak z Urada varuhinje človekovih pravic je izpostavil pomanjkljivosti oz. odprta vprašanja osnutka Družinskega zakonika. Med izzivi pri urejanju preživnin so preživnine za starejše osebe in izterjave preživnin. Opozoril je na diskriminacijo glede tega, komu je otrok zaupan v varstveno vzgojo po razvezi, saj sta starša v neenakem položaju glede številnih pravic in obveznosti. Kot pozitivno določilo je poudaril stike pod nadzorom, vendar so težave pri izvajanju le-teh, saj se jim prav centri za socialno delo pogosto upirajo.

Stike pod nadzorom je naslovila tudi Tanja Hrovat Svetičič z Društva za nenasilno komunikacijo, saj je v praksi velika težava v primeru nasilja v družini, zato je potrebna sistemska ureditev, na primer center za izvajanje stikov pod nadzorom s strokovno usposobljenimi zaposlenimi. Na društvu pozdravljajo umik možnosti mediacije v primeru nasilja v družini. Glede prenosa pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča je izrazila skrb glede možnosti podaljševanja postopkov.

Maksimiljana Mali z Rejniškega društva Slovenije je povedala, da je za razliko od skrbništev področje rejništev urejeno z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti. Izpostavila je, da potrebujemo vse oblike rejništev, ne le kratkotrajnih, in opozorila na položaj rejnikov.

V razpravi je bilo precej pozornosti namenjene prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Petra Zega z ZPMS je poudarila, da če želimo uresničevati največjo korist otroka, je potrebno prepoved zapisati tudi v Družinskem zakoniku, Tanja Hrovat Svetičič z Društva za nenasilno komunikacijo je dodala, da se z umikom prepovedi telesnega kaznovanja otrok iz Družinskega zakonika država odmika od ničelne tolerance do nasilja. Nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik je izrazila mnenje, da je v javnosti telesno kaznovanje otrok celo bolj sporno vprašanje kot pravice istospolnih partnerjev. Panelisti so se strinjali, da je kljub določilu v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini telesno kaznovanje otrok potrebno eksplicitno prepovedati tudi v Družinskem zakoniku, hkrati pa okrepiti ozaveščanje javnosti o tej temi.

 

TOP