V Grčiji, kamor se je na poletni dopust že odpravilo veliko število turistov iz vse Evrope, je ta teden znova zagorelo. Požari so se razplamteli po grških otokih Kos, Kreta in Chios.

Leta 2023 so imeli požari, za ketere bi lahko trdili, da so v Grčiji že poletna stalnica, še posebej grozljive učinke. Zgorelo je več kot 1.800 kvadratnih kilometrov površine, nastala je velika materialna škoda, ki je presegala 600 milijonov evrov, evakuiranih je bilo več kot 20.000 ljudi, medtem ko je življenje izgubilo 28 ljudi. Tudi prenekateri turisti so morali predhodno zaključiti svoj dopust oz. se pred požari umakniti na varno.

Tako obsežni požari so posledica podnebnih sprememb.

Zaradi podnebnih sprememb tudi Slovenija ni več imuna na obsežne gozdne požare. 15. julija 2022 je zagorelo na Krasu, kjer je v dveh tednih zgorelo okoli 30 kvadratnih kilometrov gozda, požar pa je bil viden celo iz vesolja. Pogasilo ga je 1.500 gasilcev iz vseh koncev Slovenije s pomočjo kolegov iz tujine, pri čemer so gasilci zaradi neeksplodiranih sredstev iz prve svetovne vojne na področju požara pogosto tvegali življenje. Po ugotovitvah Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) so sicer trenutno visoko požarno ogroženi zahodni deli države, vendar pa se pričakuje, da bodo podnebne spremembe prispevale k večji požarni ogroženosti tudi vzhodnih delov Slovenije.

Atene pred nekaj leti. Foto: Unsplash

Atene pred nekaj leti. Foto: Unsplash

Gozdni požari ne povzročajo le uničenja lesnih surovin, ampak uničijo habitat za življenje številnih živalskih in rastlinskih vrst, zaradi požarov pa niso redke situacije, ko morajo svoje domove zapuščati tudi ljudje. Poleg tega požari uničujejo biotsko raznovrstnost, ki sicer povečuje odpornost gozda na požare. V zrak se prav tako spustijo megatone ogljika, ki je bil prej varno spravljen v biomasi in tako se dodatno pospešujejo podnebne spremembe. Tudi v primeru pogozditve pogorenega območja gozd potrebuje desetletja, da se obnovi. Sosledje predvidljivih dogodkov je tako precej uničujoče: zaradi posledic goznih požarov se namreč večajo možnosti za pojav novih.

Kako ukrepati?

Pristop k požarni varnosti mora biti celosten. Preventivno upravljanje z gozdom mora voditi v večjo odpornost gozda, da preprečimo pogoje, ki lahko vodijo h gozdnim požarom na ogroženih območjih. Zaradi spremembe podnebja mora biti država, tudi Slovenija, ustrezno pripravljena na pojav novih žarišč požarov. Pomembno je tudi, da se popožarna obnova izvede primerno in z zasledovanjem cilja biotske raznovrstnosti. Nenazadnje pa mora biti politika utemljena na izvedbi splošnih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, kot je prehod na obnovljive vire energije in večjo energetsko in surovinsko učinkovitost, da – skladno s Pariškim sporazumom – omejimo segrevanje ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predinustrijsko dobo. Gozdni požari so namreč uničujoči dogodki, ki jih je s pametnim upravljanjem mogoče preprečiti ali vsaj omejiti. 

Požar na Krasu julija 2022. Foto: PGD Sežana/Facebook

Požar na Krasu julija 2022. Foto: PGD Sežana/Facebook

Ob vsem tem je pomembno, da pristojni odgovarjajo za neustrezno ukrepanje oz. neukrepanje. Če se ponovno obrnemo proti Grčiji, spomnimo, da je grško sodišče letos obsodilo pet uradnikov, ki jih je prepoznalo za odgovorne za posledice požarov.

***

Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi parnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.