V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji na lastni koži močno občutili, kaj pomeni dvig cen hrane. Od leta 2020 se je namreč hrana v Sloveniji podražila za 31 %. Čeprav se je pritisk inflacije v zadnjem letu nekoliko umiril, pa – niti na dolgi rok – ne moremo pričakovati, da bi se hrana pocenila. Nasprotno. Pričakujemo lahko dodatne podražitve zaradi pritiskov, ki so povezani s podnebnimi spremembami.

Na projekcije o ceni hrane po letu 2035 vpliva uspeh, ki ga (ne) bomo dosegli pri blaženju podnebnih sprememb in njihovih posledic. Ne glede na to pa projekcije v globalnem merilu napovedujejo od okoli 1,3 % do skoraj 6 % povprečne letne podražitve na leto.

Podnebne spremembe povzročajo globalno segrevanje in povečujejo verjetnost ekstremnih dogodkov, ki poškodujejo kmetijski pridelek, kot so toča, suša in poplave. Vplivajo tudi na dostopnost vode ter na širjenje bolezni, ki prav tako lahko vplivajo na ceno pridelka. V nedavni študiji so tako nemški raziskovalci ugotovili, da lahko v naslednjih desetih letih pričakujemo dvig cene hrane tudi za 3,2 % letno – in to le zaradi škode, ki jo povzročajo povečane toplotne obremenitve pri pridelavi hrane.

Do leta 2050 so znanstveniki zaradi učinkov podnebnih sprememb napovedali globalno zmanjšanje proizvodnje hrane za 6 %, 10 % oz. 14 %. Kako visok bo ta odstotek, bo predvsem odvisno od našega uspeha pri blaženju podnebnih sprememb, posledice pa so medtem še kako predvidljive. Zmanjšanje pridelave hrane bo vodilo v povečanje lakote in števila ljudi, ki so izpostavljeni tveganjem za prehransko varnost oz. je njihov dostop do hrane otežen. Glede na to, kako silovito bo globalno segrevanje, bo temu tveganju do leta 2050 izpostavljenih 556 milijonov, 935 milijonov oz. celo 1,36 milijarde ljudi več kot leta 2020.

Foto: Gustavo Rodrigues/Pexels

Foto: Gustavo Rodrigues/Pexels

Kaj lahko oz. mora narediti Slovenija?

Slovenija mora poskrbeti, da se najbolj pesimistične napovedi dviga cene hrane in zmanjšanja prehranske varnosti ne uresničijo. Zato mora narediti vse, kar je v njeni moči, da razogljiči svoje gospodarstvo in omeji globalno segrevanje skladno s cilji Pariškega podnebnega sporazuma na 1,5 stopinje Celzija. Glede na to, da so podnebne spremembe že tu in da vplivajo na količino pridelka ter cene hrane, pa mora Slovenija obenem vlagati v prilagoditve podnebnim spremembam, ki bodo kmetom omogočile pridelavo hrane v prihodnosti. Zagotoviti mora ustrezne načine spopadanja s sušnimi obdobji, kot sta ustrezno zadrževanje vode in učinkovito namakanje, ter tudi zaščite pred ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so toča in nevihte.

Le tako bo Slovenija uresničevala svojo obveznost aktivne zaščite pravice do zasebnega in družinskega življenja (npr. 17. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah). Ta državam, tudi Sloveniji, nalaga, da ljudi obvarujejo pred neposredno in resno škodo. To pomeni, da so države dolžne ljudem zagotoviti preživetje, ko so odvisni od naravnih virov in alternativnih možnosti preživetja ni. Učinki podnebnih sprememb so namreč intenzivni in trajni ter povzročajo fizično in duševno škodo, ki zmanjšujeta blaginjo ljudi, je odločil Odbor ZN za človekove pravice.

***

Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.