Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je prvič ugotovil kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) zaradi neukrepanja države na področju podnebnih sprememb.
Na podlagi pritožbe društva Verein KlimaSeniorinnen Schweiz, ki zagovarja pravice starejših v dobi podnebnih sprememb, je sodišče ugotovilo kršitvi:
- Švica je kršila pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki jo predvideva 8. člen EKČP. Švica namreč ni vzpostavila nacionalnega regulatornega okvira, ni kvantificirala še dopustnih emisij toplogrednih plinov, ki bi bili skladni s podnebnimi cilji, in je zaostala v izpolnjevanju preteklih podnebnih zavez. Švica, tako ESČP, ni ukrepala zadosti hitro in primerno, da bi zasnovala, razvila in implementirala podnebno zakonodajo in ukrepe, ki bi lahko učinkovito ublažili podnebne spremembe.
- Švica je kršila pravico do dostopa do sodišča, ki je zapisana v 6. členu EKČP. Nacionalna sodišča niso prepričljivo utemeljila, zakaj primera niso presojala vsebinsko. Predvsem pa so zanemarila pomen znanstvenih dokazov o podnebnih spremembah.
Sodba je prelomna, saj je ESČP potrdilo relevantnost pravic EKČP v podnebnih zadevah. Sodba ugotavlja, da morajo države skladno s konvencijo zasnovati in implementirati ukrepe za doseg podnebne nevtralnosti v naslednjih treh desetletjih, kar pa vključuje tudi cilje in časovnice, ki morajo biti del nacionalnega pravnega okvira. Sodišče tako ni zgolj pojasnilo, kaj morajo države pogodbenice EKČP, kot je Slovenija, ukreniti zdaj, ampak je tudi naznanilo smer razvoja podnebnih pravic, ki izhajajo iz EKČP.
“To je resnična zmaga za vse, kot je sama izjavila ena od pritožnic, vključenih v portugalski primer. Sodba o KlimaSeniorinnen Schweiz je močno spodbudila sodne postopke za doseganje podnebne pravičnosti: tako pred ESČP, ki ima trenutno še šest nerešenih podnebnih primerov, kot pred nacionalnimi sodišči. Zagotovo bo imela posledice po vsem svetu,” je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) komentiral okoljski pravnik s PIC Aljoša Petek.
V torek, 9. aprila 2024, sta sicer odmevali še dve sodbi ESČP. Sodišče je namreč kot nedopustni zavrnilo tožbi nekdanjega župana Damiena Carema proti Franciji ter zadevo šestih mladih iz Portugalske, ki so tožili Portugalsko in še več kot 30 drugih držav, med njimi tudi Slovenijo. Sodišče je primera zavrnilo zaradi nedopustnosti tožbe, torej zaradi procesnih razlogov: to pomeni, da se z zatrjevano vsebino pomanjkljivega ukrepanja držav na področju podnebnih sprememb žal ni ukvarjalo.
“Podnebno pravo in tožbe se razvijajo – prepričan sem, da bo v prihodnosti še več uspešnih in neuspešnih tožb, njihova posledica pa bodo brez dvoma ambicioznejši in resnejši ukrepi držav na področju spopadanja s podnebnimi spremembami,” je še ocenil Aljoša Petek.