“Narava je celota materialnega sveta in sestav z naravnimi zakoni med seboj povezanih in soodvisnih delov okolja in procesov. Človek je sestavni del narave.” – definicija narave v Zakonu o varstvu okolja
Za namen proučevanja lahko naravo resda razdelimo na njene posamezne dele, v samem delovanju pa so narava, človek in podnebje neločljivi. Bolj ko bo ravnanje človeštva skladno in znotraj naravnih sistemov in naravnega ravnovesja, bolj bodo narava in njeni ekosistemi živi in zdravi. Zdrava in pestra narava je pogoj za zdravo človeštvo. Upočasnjuje podnebne spremembe in veča odpornost zemeljskih ekosistemov, z nami vred, na že nastale posledice podnebnih sprememb. Tehnologija nam lahko veliko pomaga, ne more pa prevzeti ali nadomestiti vloge narave.
Smo v stanju podnebne in biodiverzitne krize, ki jima botruje velika onesnaženost planeta. Ti krizi sta neločljivo povezani in že ogrožata zadovoljevanje osnovnih potreb ljudi za preživetje: potrebe po hrani, vodi in ustreznem bivalnem okolju. Obe imata skupni vzrok, to je stalna rast ter način proizvodnje in potrošnje, zato so tudi rešitve skupne, predvsem pa povezane. Ne smemo ločeno reševati podnebne in biodiverzitetne krize, še manj eno na račun druge (Podnebne spremembe in izginjanje narave – prepleteni krizi, ki terjata skupne rešitve).
Združeni narodi so nedavno izvedli največjo anketo o podnebnih spremembah na svetu, v katero je bilo vključenih 77 držav in 73.000 ljudi (Peoples’ Climate Vote 2024), ki so odgovorili na 15 vprašanj. 80 % vprašanih pričakuje od svojih držav bolj odločno ukrepanje, 72 % jih pričakuje, da bodo njihove države pospešeno opuščale fosilna goriva, 81 % ljudi pa pričakuje več aktivnosti na obnovi in varovanju narave, saj je od tega odvisna upočasnitev podnebnih sprememb. Skupni (torej javni) interes ohranjanja in obnavljanja narave oziroma biotske raznovrstnosti, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje narašča. Pravica človeka do narave in podnebja, ki sta zmožna vzdrževati človekovo življenje, stopa v ospredje.
Globalna skupnost že dobro prepoznava razsežnosti biodiverzitetne krize (Connectiong Biodiversity and Climate Change, 2009, IPBES, poročilo o stanju, 2019) in nujnosti iskanja skupnih rešitev, torej takih podnebnih ukrepov, ki bodo krepili naravo in posledično blažili podnebne spremembe, predvsem pa večale odpornost nanje. Načrt nujnih kriznih ukrepov do 2030 predstavljajo Kunminško-Montrealski sporazum, ki je bil sprejet na 15. srečanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, na ravni EU pa Biodiverzitetna strategija do leta 2030, Vračanje narave v naša življenja in nedavno sprejeta Uredba o obnovi narave, ki vsebujeta konkretna pričakovanja glede pospešene obnove kopenskih in vodnih sistemov. Države članice bodo morale sprejeti nacionalne načrte za obnovo.
Zavedanje o podnebnih spremembah se je v Sloveniji v zadnjih letih povečalo, politični odločevalci so zaskrbljeni in sprejemajo strateške in konkretne odločitve, povezane predvsem z zagotavljanjem energije iz nefosilnih virov. Zavedanje o biodiverzitetni krizi je nezadostno, celo več, poglablja se stališče, da je podnebno ukrepanje tako nujno, da gre lahko tudi na račun narave in slabšanja njenega stanja. Nasprotno temu pa Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje, ki jih morajo države sprejeti na podlagi Evropskih podnebnih pravil, pri oblikovanju rešitev in ukrepov priporočajo na naravi temelječe rešitve.
Deficit prepoznavanja in upoštevanja biodiverzitetne krize in njene povezanosti s podnebnimi spremembami ter pomena obnove narave za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje bosta s projektom Zagovorniki okolja – Narava za podnebje poskušala zmanjšati PIC – Pravni center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Usmerila se bosta na razumevanje na naravi temelječih rešitev in njihovo praktično uvajanje ter na spreminjanje dojemanja narave v Sloveniji kot ovire gospodarstvu, kmetijstvu in podnebnim ukrepom.
Več o projektu si preberite TUKAJ.
***
Avtor naslovne fotografije: Aljoša Petek