FORGOT YOUR DETAILS?

Življenje ni reklama, medijska podoba žensk

by / Thursday, 01 September 2016 / Published in Aktualno clovekove-pravice

Življenje ni reklama

Ni pomembno, ali gledamo oglase na televiziji ali ne, beremo revije ali raje knjige, odmikamo pogled od obcestnih plakatov ali ne, oglasi nas brez dvoma dosežejo. Zaradi njih si vsaj včasih želimo, da bi doživele tisti osvežujoči kokakolin trenutek z zadnje reklame, občutek popolne postave v kopalkah od Calzedonie ali popolno sproščenost v belih kavbojkah. Mnoge ženske so prepričane, da bi jim lepota fotomodela prinesla večjo srečo.

Kaj nam v bistvu sporočajo oglasi? V prvi vrsti nam seveda poskušajo prodati izdelek, a oglasi prodajajo mnogo več kot to: prodajajo nam vrednote, predstave o ljubezni, spolnosti in uspehu, še pomembneje, prodajajo nam sliko o tem, kakšne bi morale biti.

Poglejmo povsem preprosto reklamo za pralni prašek – ta nam v bistvu sporoča, kako izgleda srečna družina oziroma da je za družinsko srečo absolutno nujna popolna čistoča in da za brezhibno čisto perilo skrbi vselej urejena mama. Na koncu pa si le redki zapomnijo, kateri pralni prašek reklama dejansko oglašuje. Slike in podobe v takšni reklami se nam močno vtisnejo v podzavest ter nam nehote vsiljujejo idejo o srečni oz. »normalni« družini in hkrati o naših družbenih vlogah.

Drugi oglasi nas prepričujejo, da nam samo najnovejše kreme zagotovijo popolno polt, čudežne tabletke vitko zadnjico, organski šamponi bujne lase in da je tudi pozimi nedopustno zapustiti svoja stopala. Tako smo vedno vsaj en izdelek stran od popolnosti. Krog se nikoli ne sklene, ker je ideal lepote postavljen tako visoko, da ga ni mogoče doseči … vsaj ne brez photoshopa. Paradoks oglaševanja pa je, da ta vpliva na našo predstavo o sreči in lepoti močneje kot na vzgib, da bomo oglaševan izdelek tudi dejansko kupile.

Oglaševanje ima izjemno močan učinek na ženske. Mediji ustvarjajo podobo žensk, usmerjajo naše vedenje in vplivajo na našo identiteto. Podobe v medijih pa niso resnične in nihče ni tako lep kot na fotografiji. Tudi Cindy Crawford je nekoč dejala: »Želim si, da bi izgledala kot Cindy Crawford.« Tudi njena postava, polt in lasje v resnici ne izgledajo tako kot na fotografiji. Fotografi razlagajo, da je posamezna fotografija v povprečju 20–30-krat obdelana, preden gre v objavo. Včasih za sliko v reviji uporabijo dele teles štirih različnih žensk, da dobijo idealno podobo.

Vse več mladih deklet trpi za motenjamI hranjenja, kot so anoreksija in bulimija, za depresijo ter izrazito slabo samopodobo; znanstveniki zatrjujejo, da gre nesporno tudi za posledice zgodnje izpostavljenosti oglaševanju. Raziskave, ki so jih na Fidžiju opravili po tem, ko so tam leta 1995 začeli spremljati televizijski program, so pokazale več kot 20-odstotni porast motenj hranjenja pri mladih dekletih. Eden od njihovih tradicionalnih komplimentov »Zredila si se!,« je tako dobil popolnoma negativen pomen.

Nič ni narobe z željo, da bi bile lepe in privlačne, vse si tega želimo. Težava je v tem, da se nam podobe o idealni lepoti vsiljujejo že v zelo rani dobi in to na način, da se izključijo vse naše druge pomembne človeške lastnosti. Biti lepa in seksi tako postane najpomembnejše merilo uspeha.

Mladim dekletom moramo zato pojasniti, da tudi Lady Gaga v resnici jé, da vse igralke zjutraj izgledajo kot me in da se na svetu rodi manj kot 0,1 odstotka žensk, ki so lahko suhe, visoke in prsate hkrati … druge ženske imamo druge lastnosti.

Katarina Bervar Sternad,

vodja projekta Življenje ni reklama

TOP