Kako postopati, ko se v sodnih, administrativnih in drugih postopkih znajdejo slepe in slabovidne osebe, gluhe in naglušne osebe oz. osebe, ki se v svojem vsakdanu soočajo z drugimi oviranostmi, kot so gluhoslepota ali težave v duševnem zdravju? Kako se sporazumeti z njimi, kakšne prilagoditve potrebujejo, da lahko celostno sodelujejo v postopku?
Na primer: Slepim in slabovidnim lahko škoduje neustrezna osvetlitev, težavo predstavljajo tudi ovire v prostorih in njihova morebitna nedostopnost.
Odgovore na ta in številna druga vprašanja smo zbrali v PRIROČNIKU za zagotavljanje dostopnosti in enakih možnosti vsem osebam v sodnih in drugih postopkih. Pri pisanju priročnika smo sodelovali s strokovnjaki_njami, v njem pa poleg zelo praktičnih napotkov, kako se sporazumevati in zagotoviti ustrezne pogoje za sodelovanje oseb z oviranostjo, zbrali tudi kratke opise posameznih oviranosti ter smernice za pripravo dokumentov Word, PDF in Powerpoint.
Priročnik si oglejte TUKAJ.
Zakaj je PRIROČNIK tako zelo dobrodošla pridobitev v slovenskem prostoru, sta pojasnili vrhovna državna tožilka Mirjam Kline in višja policijska inšpektorica Neža Miklič:
O specifičnih oviranostih, kot so slepota in slabovidnost, gluhoslepota, gluhost in naglušnost ter težave v duševnem zdravju, pa so spregovorili Gaja Beč (Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije), Simona Gerenčer (Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN), Bojan Mord (Zavod Hiša SZJ) ter sodna izvedenka in klinična psihologinja Anica Prosnik Domjan:
