Kakšne so pravne obveznosti države in lokalnih skupnosti napram prihodnjim generacijam? Kako se povezuje področja varstva otrokovih pravic in varstva okolja? Kakšne so dobre prakse, ki bi jih lahko uporabili? S kakšnimi izzivi se soočajo odločevalci v Sloveniji na področju sodelovanja otrok in mladih v okoljskih in podnebnih zadevah ter kako bi jih lahko naslovili?
Do 11. aprila 2026 mora Državni zbor izvršiti odločitev Ustavnega sodišča (U-I-474/22) in odpraviti ugotovljeno protiustavnost prvega, drugega in tretjega odstavka 61. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). Ta določa, da pod določenimi pogoji pravno varstvo v zvezi s prostorskimi izvedbenimi akti kot splošnimi pravnimi akti (to so državni prostorski načrt – DPN, občinski prostorski
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Društvo za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) vabita na serijo spletnih videoseminarjev: V PRIJATELJSTVU Z NARAVO (od oktobra 2025 do marca 2025) Na seminarjih se bomo posvetili poglabljanju znanja o podnebni in biodiverzitetni krizi, njuni povezanosti in pomenu na naravi temelječih rešitev (NTR)
22. oktober 2025, 12.20–16.00 Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana Državni in lokalni organi imajo pomembno nalogo, da pri svojem delu upoštevajo mnenje otrok in mladih v okoljskih zadevah. Ti so, kot predstavniki generacij, ki bodo živeli na tem planetu, zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in okoljskih kriz, kažejo raziskave v tujini in
Objavljamo gradivo pred prvim spletnim videoseminarjem v sklopi serije "V prijateljstvu z naravo", ki bo 21. oktobra 2025. Več informacij o seriji videoseminarjev si oglejte TUKAJ. (Osmi) splošni okoljski akcijski program EU do 2050 naj bi podprl cilje Evropskega zelenega dogovora, ki so skladni z dolgoročnimi cilji do 2050, tj., da je "dobro živeti ob
V celoti objavljamo sporočilo za javnost po seminarju "Krpamo vrzeli v znanju za obnovo narave in podnebno prilagajanje", ki je potekal 24. septembra 2025: V državi se pripravljata dva pomembna programska dokumenta – strategija podnebnega prilagajanja in nacionalni načrt obnove narave. Oba dokumenta zahtevata ukrepe, prilagojene našemu geografskemu položaju, stanju narave in vplivom podnebnih sprememb
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je v sodelovanju s Focusom, društvom za sonaraven razvoj, pripravil pravno analizo pripravljenosti Slovenije na prenos nove evropske Direktive 2024/1760 o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti (CS3D), ki je bila potrjena junija 2024, države članice pa imajo do 26. julija 2027 čas, da direktivo prenesejo
(English version below) Kako tematike okolja in podnebja približati otrokom in mladim? Kako poglobiti njihovo razumevanje in s kakšnim znanjem jih opremiti, da bodo opolnomočeni za sodelovanje in vključevanje v okoljske in podnebne zadeve, ključne za njihovo prihodnost? Kakšna je vloga vseh, ki otroke in mlade izobražujejo? To so bila osrednja vprašanja, na katere smo
Priprava načrta za obnovo narave in nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam sta najpomembnejša procesa, ki bosta vplivala na večjo odpornost naše družbe na posledice podnebne in biodiverzitetne krize, s katerimi smo in bomo soočeni. Modro ukrepanje z dolgoročnimi učinki zahteva polno angažiranje našega razpoložljivega znanja, zato vas vabimo na seminar: KRPAMO VRZELI V ZNANJU ZA
Povzetek stanja Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija) javnosti v okoljskih zadevah – poleg pravice dostopa do informacij in sodelovanja pri odločanju – priznava tudi pravico do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Odločanje o umestitve posega oziroma objekta v prostor,
