“Kdaj bom lahko šel spet na sprehod,” bi, če bi govoril katerega od jezikov, ki jih dobro razumemo ljudje, zelo verjetno komentiral Aro tistega avgustovskega dne. Aro je mešanček med nemškim ovčarjem in lesijem in je eden od redkih večjih psov v soseski v središču mesta.

Ker so tudi poletni večeri zelo vroči in se njegova lastnica Neža boji, da bi si na asfaltu opekel tačke, gresta ven šele veliko za tem, ko pade mrak. A ker mora Neža pričeti z delom relativno zgodaj, ob 6.30, to pomeni, da so poleti Arovi večerni sprehodi bistveno krajši, kuža pa iz dneva v dan v stanovanju postaja bolj nemiren, saj bi potreboval več aktivnosti. Sreča v nesreči je vsaj ta, da ima njegova lastnica v lasti tudi prenosno klimo, ki zagotavlja, da je v stanovanju prijetno hladno in Aru med čakanjem na njen povratek iz službe ni prevroče. 

Aro ne razume, kaj pomenijo “podnebne spremembe”, a se ob omembi te besedne zveze vseeno zdrzne, kot da nekaj preprosto ni prav. Nežin oče, ki ga obiskujeta na vasi, kjer je Neža odraščala, pogosto zmajuje z glavo: “To ni več tisto vreme, kot smo ga poznali.” Sosedovi otroci z bloka, ki pridejo pogosto na obisk, pa so slišali, da gre za posledice človeških dejanj, za izpuste toplogrednih plinov. Visoka poletna vročina, sklepa Aro, bi prav lahko bila posledica podnebnih sprememb.

V podkastu, ki ga je nedavno poslušala Neža, je Aro slišal veliko o sodbi Urgenda, v kateri je nizozemsko Vrhovno sodišče odločilo, da ima država dolžnost varovati svoje prebivalce pred nevarnostmi podnebnih sprememb, saj gre za osnovno pravico do življenja in varnosti. Govorili so tudi o svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča, ki je poudarilo, da morajo države glede posledic podnebnih sprememb ravnati iz previdnosti ter da morajo ukrepati proti podnebnim spremembam in varovati tako sedanje kot prihodnje generacije.

“Upanje obstaja,” je tistega dne sklenil Aro, ne da bi razumel pravne termine, o katerih so razpravljali voditeljica in njena gosta, neka gospod in gospa, v podkastu. Spraševal se je, če je tudi on prebivalec države – Republike Slovenije –, ki mu pripada takšna zaščita pred nevzdržno poletno vročino. Če imajo države dolžnost varovati ljudi in okolje, bi to pomenilo tudi varstvo živali, narave in domačega okolja, v katerem živi. Saj je vendar tudi on del skupnosti, ki jo ogrožajo podnebne spremembe.

Kot da bi vedela, o čem razmišlja Aro, ga je Neža naslednjič, ko sta zaradi vročine ponovno morala skrajšati sprehod, pobožala po glavi in mu obljubila, da bo na varnem pred vročino. Opolnomočena z novim znanjem, ki ga je dobila med poslušanjem podkasta, je napovedala, da bodo skupaj z drugimi prebivalci zahtevali, da Slovenija odločno ukrepa: da zmanjša izpuste toplogrednih plinov in preneha financirati subvencije fosilnim gorivom ter se pripravi na vročinske valove na način, da bodo zaščiteni tudi kosmatinci. Aro, ki se je nalezel Nežinega optimizma, je z veselo pomahal z repkom. Akcija mu je bila vselej pri srcu.

Več o strateški uporabi Listine EU o temeljnih pravicah v podnebnih in energetskih zadevah preberite TUKAJ.  

***

PravDA! ZA PRIHODNOST je ozaveščevalna kampanja, ki združuje fiktivne, a realne zgodbe posameznikov, ki v Sloveniji trpijo za posledicami podnebnih sprememb, in resničnih primerov posameznikov, ki uspešno naslavljajo podnebne spremembe prek pravnih sredstev. PIC izvaja kampanjo v sklopu projekta Stellar Rights, ki ga financira EU. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja EU ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorni niti EU niti EACEA.