Glavni izzivi in ovire sistemov skrbništva mladoletnikov brez spremstva ter primeri dobrih praks: te dragocene informacije so v sklopu projekta CO.A.ST, v katerega so poleg PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja vključene partnerske organizacije iz Italije, Poljske, Grčije, Francije in Slovaške, zbirali raziskovalci.
Zaščita mladoletnikov brez spremstva je ključna za zagotavljanje njihovih pravic in varnosti ter predstavlja temelj uspešne integracije. Države za mladoletnike brez spremstva skrbijo različno, sisteme skrbništva pa oblikujejo nacionalne zakonodaje in družbeni konteksti.
V Sloveniji je vsakemu mladoletniku brez spremstva, ki zaprosi za zaščito, dodeljen zakoniti zastopnik. Ti zakoniti zastopniki morajo opraviti obvezno 40-urno usposabljanje, znanje pa morajo obnavljati vsake tri leta. Odgovorni so, da mladoletnike brez spremstva predstavljajo v procesu pridobivanja zaščite, na področju zdravstva, izobraževanja, varujejo njihove premoženjske pravice in koristi ter sodelujejo pri uveljavljanju pravic na področju sprejema. Vsak zakoniti zastopniki ima lahko do največ pet varovancev (v izjemnih okoliščinah). Ker pa je zastopnikov premalo, je v Sloveniji pod vprašajem učinkovitost tovrstnega sistema.
Pa si poglejmo, kako je skrbništvo mladoletnikov brez spremstva urejeno v drugih zgoraj omenjenih državah oz. s kakšnimi izzivi se te soočajo.
Francija: ad hoc administratorji in začasno skrbništvo
Ad hoc administrator v Franciji predstavlja mladoletnika brez spremstva v postopku pridobivanja zaščite in drugih pravnih zadevah. Vendar pa ad hoc administrator nima pristojnosti, ki sodijo pod starševsko skrb, zaradi česar lahko nastopijo težave pri dostopu do nekaterih storitev in učinkovitem varstvu mladoletnika – mladoletnike namreč pod svoje okrilje vzame pristojna služba za zaščito otrok (Aide sociale à l’enfance – ASE). Ena od možnih posledic razdrobljenega sistema je počasnejša integracija.
Foto: Unsplash
Grčija: nedavna reforma sistema skrbništva
Od leta 2024, ko so v Grčiji reformirali sistem skrbništva mladoletnikov brez spremstva, deluje centraliziran sistem, v katerem za storitve skrbništva skrbijo specializirane nevladne organizacije. Skrbniki pravno zastopajo mladoletnike, zagotavljajo jim dostop do zdravstva in šolstva ter jih podpirajo na njihovi poti integracije. Morebitno težavo pa predstavlja dejstvo, da lahko vsak skrbnik skrbi za do 15 mladoletnikov – ne le, da to lahko vodi v preobremenjenost skrbnikov, prav tako imajo v primeru večjega števila varovancev skrbniki manj časa, da se vsakemu posvetijo.
Poljska: en mladoletnik, dva “skrbnika”
V sistem skrbništva mladoletnikov brez spremstva na Poljskem sta vključeni dve osebi: kurator je odgovoren za proces pridobivanja mednarodne zaščite, zakoniti zastopnik pa mladoletnika zastopa na vseh drugih področjih. Mladoletniki brez spremstva so – glede na razpoložljivost – na Poljskem nastanjeni pri rejniških družinah ali v objektih za nujne primere. Ker pa je nadzor nad kuratorji in zakonitimi zastopniki pomanjkljiv, obstaja tveganje, da mladostniki ne bodo dobili ustrezne pozornosti in zaščite.
Italija: skrbniki mladoletnikov brez spremstva so prostovoljci
V skladu z italijansko zakonodajo iz leta 2017 so skrbniki mladoletnikov brez spremstva prostovoljci, ki pa jih izbere in usposablja institucija, ki v Italiji skrbni za spodbujanje in uresničevanje pravic otrok (Autorità garante per l’infanzia e l’adolescenza). Ti skrbniki imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrobiti mladoletnikov; podpirajo jih namreč v pravnih postopkih, na področju zdravstva in šolstva. So pa nedavne zakonodajne spremembe omogočile, da so v nujnih primerih mladoletniki brez spremstva nastanjeni v centrih, kjer so nastanjeni odrasli, kar povzroča skrb, ali je v teh primerih ustrezno poskrbljeno za njihovo varnost in dobrobit.
Foto: Unsplash
Slovaška: za mladoletnike brez spremstva skrbi službe socialnega varstva
Za mladoletnike brez spremstva na Slovaškem skrbi služba za socialno-pravno zaščito otrok in socialno skrbništvo skupaj z zakonitim zastopnikom, ki ga imenuje sodišče z določenim namenom, kot je proces pridobivanja zaščite ali varstvo drugih pravic. Lahko je imenovan tudi skrbnik, ki skrbi za imetje mladoletnikov brez spremstva in za različne aspekte njegovega odraščanja. V praksi je lahko skrbnik oseba, ki je mladoletniku blizu (sorodnik, družinski prijatelj ali učitelj) ali pa to nalogo prevzamejo pristojne institucije. So pa raziskovalci ugotovili, da na Slovaškem obstaja potreba po sistematičnem in proaktivnem identificiranju mladoletnikov brez spremstva in ločenih otrok, da bi ti lahko dostopali do ustreznih storitev, ki ščitijo otroke. To vključuje bolj celostno zakonodajo, ki bi predvidevala takojšnje imenovanje preverjenega in usposobljenega skrbnika, ki ima ustrezno podporo in je ustrezno nadzorovan.
Analiza sistemov skrbništva v šestih državah je torej pokazala na več kritičnih točk. To so:
- kompleksna birokracija;
- pomanjkanje kvalificiranih skrbnikov;
- težave pri upravljanju nujnih primerov.
Vabljeni, da si več o sistemih skrbništva v šestih državah preberete TUKAJ.
Če želite ostati na tekočem z novostmi in aktivnostmi projekta CO.A.ST, sledite ključniku #ComingOfAge na družbenih omrežjih.
________________________________________________
Projekt CO.A.ST (My Coming Of Age Story) je evropski projekt, namenjen mladoletnikom brez spremstva – predvsem mladostnikom in mladim odraslim – ter njihovim skrbnikom. Glavni cilj je izboljšati načine podpore skrbnikom mladolednikov brez spremstva, da se lahko ustrezno odzivajo na specifične potrebe ranljivih mladoletnikov ter jim zagotovijo ustrezen podporni sistem v času prehoda v odraslost.
Projekt sofinancira Evropska komisija. Vodilni partner je italijanski CIR – Consiglio Italiano per i Rifugiati, poleg PIC pa v projektu sodelujejo še AADH – Aliance des avocats pour les droit de l’homme iz Francije, ELIL – European Lawyers in Lesvos Gemeinnutzige GMBH (Grčija in Poljska) ter KIND Europe – Kids in Need of Defense Europe (Belgija in Slovaška).
