Številni prebivalci_ke Slovenije te dni dopustujejo na Jadranu, številni pa medtem iščemo načine, kako bi se jim lahko pridružili.
Čeprav morje med drugim povezujemo z ohladitvijo oz. osvežitvijo, pa te naše asociacije niso vselej točne. Jadransko morje, denimo, je letos rekordno toplo. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je bila povprečna letošnja temperatura morja v Kopru 23,6 stopinje Celzija, kar je več kot stopinjo topleje od povprečnih junijskih temperatur morja v obdobju 1991–2020. Tudi sicer so bila svetovna morja v preteklem letu rekordno topla, in sicer v povprečju za skoraj pol stopinje bolj kot v prejšnjem najtoplejšem letu 2015 (za ogled slike kliknite TUKAJ).
Segrevanje morja je ena od ključnih posledic sprememb podnebja zaradi človeških izpustov toplogrednih plinov. 90 % presežne energije zaradi uporabe fosilnih goriv namreč vsrkajo morja in le 10 % se izrazi v višji temperaturi zraka. Ne le, da nam zaradi segrevanja morja ne “nudijo” več (tolikšne) ohladitve, segrevanje ključno vpliva na življenje v morju in njegovi okolici. Povečuje pojav ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so hudi nalivi in nevihte, ki imajo prav tako lahko uničujoče posledice – povzročajo podiranje dreves, plazove in poplave. Segrevanja morja škoduje živalim in rastlinam, ki tam živijo, kar vodi v izumrtje morskih vrst in manjšo zasedenost morij, zaradi česar je, na primer, tudi ulov nižji.
Foto: Vladimir Srajber/Pexels
Slovenija mora ukrepati, da zaščiti svoje morje in življenje v njem. Mednarodno sodišče za pravo morja (ITLOS) je 21. maja 2024 izdalo pomembno svetovalno mnenje, v katerem je razjasnilo obveznosti držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov o pravu morij (UNCLOS), torej tudi Slovenije. Države imajo strogo obveznost dolžne skrbnosti, da preprečijo, zmanjšajo in nadzorujejo segrevanje morij zaradi izpustov toplogrednih plinov ter da zaščitijo morsko okolje pred degradacijo zaradi podnebnih sprememb. Le z odločnim posegom v raven izpustov toplogrednih plinov, ki vodi v podnebno nevtralnost, lahko Slovenija ustavi segrevanje morja. Slovenija mora določiti pravno zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti, ki bo usmerjal politiko onesnažujočih sektorjev. Obenem pa mora določiti način, kako izvajati nadzor nad uspehom podnebnih aktivnosti ter vzpostaviti mehanizem uveljavljanja odgovornosti za nezadostno ukrepanje.
***
Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.
