“Sprehodite” se po Vodniku do energije vetra in sonca: TUKAJ.
Postopki umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn v prostor so kompleksni in nepregledni, urejajo jih številni predpisi EU in nacionalni predpisi. Zato smo pripravili informativni prikaz, ki je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s (pričakovanim) konkretnim projektom sončne ali vetrne elektrarne v svojem okolju.
Vodnik do energije vetra in sonca predstavlja različne vrste možnih postopkov načrtovanja in dovoljevanja gradnje, skupaj z okoljskimi presojami in poudarkom na možnostih sodelovanja javnosti v njih. Ne vključuje pa postopkov, ki se nanašajo na energetsko dovoljenje in priključitev elektrarne na energetsko omrežje.
Obvezno si najprej preberite Uvod, s konkretnimi vprašanji pa si po osnovnem pregledu postopkov obrnite na brezplačno Zeleno svetovalnico.
Ne spreglejte niti analize “Postopki umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije vetra in sonca”, ki je dostopna TUKAJ.
Ali je pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov energije v interesu javnosti? Prehod iz fosilnih na obnovljive vire energije (OVE) je eden ključnih ukrepov skupnega globalnega prizadevanja za blaženje podnebnih sprememb, zato je v našem skupnem javnem interesu. Pospešeno pridobivanje elektrike iz vetrne in sončne energije je zato prioriteta tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Skupni cilj EU je, da bi bil delež energije, pridobljen iz OVE, do 2030 najmanj 42,5 %, s prizadevanji za 45 %. Slovenija pri doseganju potrebnega deleža elektrike, pridobljene iz OVE, zaostaja (v letu 2023 je prvič dosegla cilj 25 %), zato je usmerila velike napore za pospešeno umeščanje naprav za pridobivanje električne energije iz OVE, predvsem iz vetra in sonca, in si v okviru Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2030 zastavila doseganje vsaj 33 %. Pridobivanje energije iz OVE je naše skupno dobro.
Kaj moram vedeti o postopkih, s katerimi se sončne in vetrne elektrarne umeščajo v prostor? Umeščanje in dovoljevanje gradnje sončnih in vetrnih elektrarn je podvrženo kompleksnim postopkom, ki jih urejajo številni predpisi EU in nacionalni predpisi, zato so splošni javnosti težko razumljivi in nepregledni. V okviru teh postopkov se srečajo številni javni interesi in javne koristi (npr. tudi interesi ohranjanja narave in zdravja) ter tudi zasebni interesi. Nosilci javnih interesov v postopkih podajajo svoja mnenja glede ustreznosti s stališča varstva javnega interesa, v primeru konfliktov pa se tehta in razrešuje nasprotja javnih interesov ali prevlade javnih koristi. Če je v konfliktu javni interes ohranjanja zavarovanih območij narave, nastopi posebni postopek prevlade javne koristi. Javne interese varstva okolja in ohranjanja narave lahko v postopkih pod določenimi pogoji zagovarjajo tudi nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave.
Kako lahko sodelujem? Vsi imamo pravico (so)odločati o tem, kaj se dogaja v našem življenjskem prostoru, ustava pa vsakomur zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja. Zato je zgodnje in vsebinsko smiselno vključevanje javnosti v postopke okoljskega odločanja eno od temeljnih pravil pri tovrstnem odločanju. Če so ljudje informirani in vključeni v zgodnjo fazo odločanja, ko so različne možnosti še odprte, je verjetnost, da bo proces privedel do vsem sprejemljivih rešitev, mnogo večja. Več o sodelovanju javnosti si preberite TUKAJ.
Kako lahko pridobim informacije? Na podlagi Aarhuške konvencije si morajo uradniki in organi prizadevati, da aktivno usmerjajo javnost in ji pomagajo pri iskanju informacij, lažji udeležbi pri odločanju in iskanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Žal se pogosto zgodi, da javnost za projekt, ki se bo umeščal v njeno življenjsko okolje, izve šele iz medijev in ko so se postopki že začeli. Tedaj morajo ljudje sami pridobiti informacije, potrebne za njihovo sodelovanje v nadaljnjem procesu. Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja lahko prosto pridobivajo informacije (in dokumente) od državnih ali občinskih organov ter gospodarskih družb v javni lasti (npr. energetska podjetja v državni lasti) z zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja.
Katera pravna sredstva so mi na voljo? Posamezniki, ki bi bili lahko zaradi umeščanja določenega projekta prizadeti (npr. ogrožena njihova pravica do zdravega življenjskega okolja), in organizacije, ki imajo interes pri okoljskem odločanju (to so nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja in ohranjanja narave), imajo po Aarhuški konvenciji pravico izpodbijati nezakonite okoljske odločitve po pravilih, ki jih določi država. V Sloveniji imajo posamezniki, ki bi bili lahko s projektom prizadeti, in nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave pravico sodelovati v določenih postopkih in v določenih fazah postopkov. Nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področju ohranjana narave, pa imajo pravico zastopati te interese tudi v vseh drugih upravnih in sodnih postopkih. Sodelovanje v postopku pomeni, da zainteresirani posameznik ali nevladna organizacija vloži zahtevo za vstop v postopek kot stranski udeleženec. Ko organ prizna status stranskega udeleženca, ima ta vse pravice – enako kot stranka v postopku, torej tudi pravico do uporabe pravnih sredstev (praviloma pritožba ali tožba na Upravno sodišče – upravni spor).