“Take vročine, in to junija, ne pomnim,” je sam pri sebi zamrmral 77-letni Pavle kot odgovor na glas radijskega napovedovalca, ki je v osrednjih jutranjih novicah prebiral, kako visoko se je živo srebro povzpelo dan prej, in napovedi, kje bo vročina tistega dne najbolj nevzdržna. 

Ob informaciji, kako krepko čez 30 stopinj Celzija se bodo temperature povzpele na Goriškem, je Pavle nemudoma odložil skodelico žitne kave, ki jo je ob poslušanju novic vselej pil v najljubšem naslanjaču, ter odhitel zapirat okna svojega domovanja. Spustil je tudi rolete. Pomembno je namreč bilo, da vse to stori, če preden se v glavni prostor prebijejo prvi močnejši sončni žarki. Če jim to uspe, je namreč v domovanju nemogoče dihati – pravzaprav obstajati. Obrnjeno je proti zahodu in leži v višjem nadstropju dvostanovanjske hiše, tako da ga niti trta ne zaščiti pred žgočimi žarki. Da izpostavljenost žgoči vročini ni dobra za njegovo zdravje, ga je opozorila tudi zdravnica. 

Pavle že dve leti varčuje za klimo, ki bi mu olajšala (pre)vroča poletja, vendar ob nizki pokojnini nikakor ne pride do zneska, ki ga potrebuje. Da pa je mera polna, mora zamenjati tudi štedilnik, ki deluje na drva. V zadnjih poletjih je postala uporaba takšnega štedilnika, ki ga imajo tudi pri marsikaterih sosedih, nemogoča, saj še dodatno ogreje stanovanje. Pavletova želja, da bi mu ustrezen znesek uspelo privarčevati vsaj do naslednjega poletja, je zato zelo velika. 

Zaščita ranljivih posameznikov pred poletno vročino je nujna z vidika varstva človekovih pravic. Evropsko sodišče za človekove pravice je v prelomni sodbi leta 2024 odločilo v prid švicarskemu združenju KlimaSeniorinnen Schweiz, v katerem so se povezale starejše prebivalke Švice, prepričane, da potrebujejo ustrezno varstvo pred učinki podnebnih sprememb.

Sodišče je potrdilo, da je vprašanje podnebnih vplivov ključno z vidika zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravice do življenja (2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah) in pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). Čeprav je sodišče v konkretnem primeru pritožnicam zavrnilo status žrtve zaradi podnebnih sprememb, pa je sprejelo in potrdilo stališča združenja o nezadostnem ravnanju Švice na področju podnebnih politik. Poudarilo je, da je žrtev takšnih kršitev lahko oseba, ki je močno izpostavljena negativnim učinkom podnebnih sprememb, ko obstaja nujna potreba za zagotovitev njene zaščite zaradi odsotnosti ali neustreznosti ukrepov za zmanjševanje škode s strani pristojnih institucij.

Republika Slovenija, država pogodbenica Evropske konvencije za človekove pravice, mora sprejeti in izvajati pravila za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami, da zaščiti posameznice in posameznike, kot je Pavle. To ne pomeni le proaktivnega blaženja podnebnih sprememb z aktivnim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo nevzdržna poletja, ampak tudi vzpostavljanje ukrepov za zaščito ranljivih skupin prebivalstva v najhujših vročinskih valovih. Naj bo to pomoč pri elektrifikaciji gospodinjstva ali pa nakup in namestitev klimatske naprave, Slovenija mora zagotoviti, da lahko tudi ranljivi starejši dostojno živijo, brez da bi njihovo zdravje trpelo škodo.

Tudi sicer pa ostaja možnost, da se lahko po pravno varstvo obrnejo na sodišče.

Več o strateški uporabi Listine EU o temeljnih pravicah v podnebnih in energetskih zadevah preberite TUKAJ. 

***

PravDA! ZA PRIHODNOST je ozaveščevalna kampanja, ki združuje fiktivne, a realne zgodbe posameznikov, ki v Sloveniji trpijo za posledicami podnebnih sprememb, in resničnih primerov posameznikov, ki uspešno naslavljajo podnebne spremembe prek pravnih sredstev. PIC izvaja kampanjo v sklopu projekta Stellar Rights, ki ga financira EU. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja EU ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorni niti EU niti EACEA.