V osrčju dolenjskih gričev živi kmet Jože z družino. Na kmetiji, ki jo je podedoval po očetu, ta pa po svojem očetu, prideluje krompir in žito, v hlevu ima spodobno število glav živine. Obdeluje tudi manjši vinograd, v sadovnjaku ima jabolke, hruške in slive. 

Več desetletij je delo na kmetiji potekalo v ustaljenem ritmu. Seveda so bile dobre in slabe letine, prišli so vročina in pozebe, a v zadnjem času Jožeta resno skrbi za prihodnost kmetije. Potem ko se je zaradi vse slabših letin žena že pred leti zaposlila v bližnji trgovini, so Jožetove skrbi iz dneva v dan večje. V treh sezonah zapored je Jože izgubil skoraj polovico pridelka. 

Zime so postale nestanovitne – bodisi preblage, zaradi česar škodljivci ne izginejo, bodisi preobilno sneženje lomi sadno drevje. Spomladi (pre)pogosto sledi suša, ki prepreči kalitev semen, poletja pa so tako vroča, da zemlja razpoka, hkrati pa nenadni nalivi odnašajo prst z njive in zemljo napojijo le za kratek čas. Pogosta toča poškoduje tako drevje kot pridelek na njivi. 

Vsakič, ko stoji na posesti in opazuje, kako mu kateri od ekstremnih vremenskih pojavov uničuje pridelek, Jožeta preplavi grozljiv občutek nemoči. Vselej je skupaj z družino varčeval z energijo, se trudil uporabljati trajnostne metode pridelave in celo postavil manjšo sončno elektrarno. Pridelek, ki ga je ocenil kot najbolj ključnega, je zavaroval s protitočno mrežo. Toda jasno je, da sam ne more biti kos posledicam, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov.

Nedavno je po televiziji slišal za odmevno podnebno sodbo v primeru Lliuya proti RWE, za primer, ki ga je obravnavalo nemško sodišče. Perujski kmet Saúl Luciano Lliuya je namreč tožil vplivno nemško energetsko podjetje, saj njegovo vas ogroža taljenje ledenika, ki je posledica podnebnih sprememb, h katerim nemško podjetje prispeva s svojimi izdatnimi izpusti. Sledila je prelomna odločitev: nemško sosedsko pravo se lahko uporabi za to, da veliki onesnaževalci odgovarjajo za posledice svojih dejanj na drugem koncu sveta.

“Tudi mi bi lahko največje svetovne onesnaževalce pozvali k sprejemu odgovornosti. Na primer podjetja in države, ki bodisi onesnažujejo, bodisi ne ukrepajo dovolj odločno, da bi take, kot smo mi, nekako zaščitili,” je ob tem ocenil Jože.

Pri tem ne gre le za denarno odškodnino. Jože si želi, da bi sodišča potrdila povezavo med dejanji velikih onesnaževalcev, ki dnevno kujejo dobičke z izkoriščanjem fosilnih goriv, in škodo, ki jo nosijo mali kmeti. Takšno priznanje povezave bi pomenilo, da lahko zahteva podporo za prilagoditvene ukrepe – za namakalne sisteme, zaščito pred erozijo in prehod na odpornejše sorte. Ne ve, ali bo njegova pravna pot uspešna, zaveda pa se, da brez poskusa ostane le nemočen opazovalec.

Več o strateški uporabi Listine EU o temeljnih pravicah v podnebnih in energetskih zadevah preberite TUKAJ.  

***

PravDA! ZA PRIHODNOST je ozaveščevalna kampanja, ki združuje fiktivne, a realne zgodbe posameznikov, ki v Sloveniji trpijo za posledicami podnebnih sprememb, in resničnih primerov posameznikov, ki uspešno naslavljajo podnebne spremembe prek pravnih sredstev. PIC izvaja kampanjo v sklopu projekta Stellar Rights, ki ga financira EU. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja EU ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorni niti EU niti EACEA.