Serija videoseminarjev V PRIJATELJSTVU Z NARAVO je namenjena obnovi in dopolnitvi znanja o podnebni in biodiverzitetni krizi, njuni povezanosti in pomenu na naravi temelječih rešitev (NTR) za njuno blažitev. Seminarji sledijo načelu »misli globalno, deluj lokalno«. Zavedanje aktualne slike globalnega stanja nam namreč daje razloge in moč za lokalno ukrepanje, za katerega pa potrebujemo konkretna znanja. Seminarji tako dopolnjujejo in povezujejo zbrano znanje strokovnjakov – za navdih in uporabo. Na lokalni ravni smo namreč odvisni od sebe, svojega znanja in nacionalno specifičnih okoliščin, kot so nadpovprečno močni učinki podnebnih sprememb, obenem pa tudi od še ohranjene, zaščitene narave. Ljudje smo tisti, ki spreminjamo svet in vedno lahko delujemo bolje ali drugače, kot smo doslej. Negotovost, kompleksnost, nejasnost predvidevanj verzij naše bodočnosti, nas ne sme hromiti, ampak je treba pogumno storiti korake naprej, navkljub temu.
Video seminarji lahko služijo kot učno gradivo in so na voljo vsem za prosto uporabo – objavljeni so tukaj. Zaradi lažjega pregleda celotnega programa in spremljajočih gradiv, pa jih povzemamo v nadaljevanju. Ob tem toplo priporočamo tudi branje vsebin o podnebnih spremembah na spletni strani Umanotere in ogled posnetkov predavanj Fakultete za matematiko in fiziko Podnebne spremembe. Navdušenci uporabe umetne inteligence pa boste o podnebnih spremembah našli verodostojne podatke iz poročil medvladnega odbora znanstvenikov za podnebne spremembe (IPCC) na ChatClimate.
NA TEM PLANETU ŽIVIMO
Planetarne meje – živimo na planetu, ki ne raste (POSNETEK)
Lučka Kajfež Bogataj
Zemlja je naš dom, oskrbuje nas z vsemi viri, ki jih mi in druge vrste potrebujemo za življenje. Ti viri pa se zaradi prekomernega izkoriščanja in onesnaževanja ne morejo več obnavljati. Na določenih področjih smo že presegli planetarne meje obnavljanja. V okviru seminarja je predstavljeno stanje in prognoze za bodočnost.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je priznana, večkrat mednarodno nagrajena klimatologinja, profesorica, članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe, ki že desetletja neutrudno opozarja na podnebne spremembe, njene učinke in potrebne ukrepe tudi v slovenskem prostoru.
Narava je življenje – biodiverziteta v dobi človeštva (POSNETEK)
Davorin Tome
Razsežnosti upada biodiverzitete so velike, seminar pa predstavlja njene glavne vzroke in povezanost s podnebnimi spremembami. Narave je vse manj, ljudje pa smo od nje vse bolj odtujeni – kako se odtujeni, k tehnološkim rešitvam usmerjeni človek lahko naravi spet približa in skupaj z njo prilagodi.
Dr. Davorin Tome je raziskovalec ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, avtor več priročnikov in učbenikov, izvrsten mislec in fotograf narave, ki v slovenskem prostoru širi zavedanje o stanju narave in njegovem izboljšanju.
OBNOVA NARAVE IN HRANA
Kmetovati z naravo (POSNETEK)
Tanja Šumrada
Pridelava hrane je dejavnost, ki najbolj vpliva na biodiverziteto in zmanjševanje števila populacij vrst. Po drugi strani pa pridelovalci hrane vidijo ukrepe ohranjanja narave pogosto kot grožnjo kmetovanju. Seminar pripoveduje, kako je v stanju izginjanja narave, uničujočih učinkov podnebnih sprememb in naraščajoče potrebe po pridelavi hrane možno kmetovati skladno z naravo.
Dr. Tanja Šumrada je docentka in znanstvena sodelavka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja s socio ekonomskimi vidiki ohranjanja narave v agroživilskih sistemih in s tem povezanih javnih politikah EU. Je tudi predsednica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in koordinatorica portala znanja slovenskih raziskovalnih in strokovnih organizacij Kmetovati z naravo.
REŠITVE V SODELOVANJU Z NARAVO
Obnavljamo naravo (POSNETEK)
Urška Koce
Slovenije ima na področju obnove narave v skladu z Uredbo (EU) 2004/1991 o obnovi narave določene obveznosti. Ukrepi za obnovo narave bodo opredeljeni v nacionalnem načrtu obnove, ki je v pripravi do 1. 9. 2026. Z njimi bo treba zagotoviti izboljšanje stanja pomembnih habitatnih tipov in habitatov vrst v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih ter splošno izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v gozdnih, kmetijskih in urbanih ekosistemih. Obnoviti bo treba tudi rečno povezljivost in populacije opraševalcev.
Dr. Urška Koce je biologinja, ena vodilnih raziskovalk ptic pri DOPP, Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter avtorica številnih prispevkov s področja ornitologije in varstva narave. Vodi delovno skupino za varstvo narave v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, kjer se osredotoča na povezavo med naravo in podnebnimi spremembami. Na področju obnove narave se posveča predvsem rečnim ekosistemom in razvoju na naravi temelječih rešitev.
Na naravi temelječe rešitve za podnebje (POSNETEK)
John Lynch
V okviru seminarja je predstavljen pomen na naravi temelječih rešitev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Predstavljene bodo rešitve shranjevanja CO2, ki so lahko opredeljene kot na naravi temelječe rešitve in zakaj.
Dr. John Lynch je podoktorski raziskovalec asistent na Oddelku za biologijo, kjer se usmerja na vlogo rabe tal pri doseganju podnebnih ciljev. V okviru raziskovalne iniciative Nature-based Solution se posebej usmerja na rešitve in prakse rabe tal, ki skladiščijo CO2 in hkrati izboljšujejo biodiverziteto.
STANDARD IUCN NA NARAVI TEMELJEČIH REŠITEV
Standard IUCN na naravi temelječih rešitev (POSNETEK)
Polona Pengal
Na naravi temelječe rešitve so ukrepi za varstvo, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih in spremenjenih ekosistemov, ki učinkovito in prilagodljivo obravnavajo družbene izzive ter hkrati zagotavljajo dobrobit ljudi in koristijo biotski raznovrstnosti. Standard IUCN za NTR je globalno najbolj celovit in sprejet standard, uporaben za načrtovanje in izvajanje ukrepov in projektov, ki upoštevajo največje izzive družbe (npr. podnebne spremembe) in hkrati izboljšujejo stanje narave. Predavanje bo predstavilo kriterije standarda z indikatorji.
Dr. Polona Pengal je biologinja, raziskovalka, soustanoviteljica in strokovna direktorica Inštituta REVIVO, kjer se ukvarja z vodnimi in obvodnimi ekosistemi, njihovim obnavljanjem ter zagotavljanjem povezljivosti rek.
PRIPOVEDOVATI RESNICE
Komuniciranje podnebne in biodiverzitetne krize (POSNETEK)
Zarja Muršič
Znanost nas redno oskrbuje z informacijami o stanju planeta in projekcijami, ki sledijo, če ne bomo odločno ukrepali. Informacije so zaskrbljujoče in pri ljudeh lahko vzbujajo brezvoljnost, po drugi strani pa potrebno odločno ukrepanje zahteva korenito spremembo našega načina proizvodnje in potrošnje, ki naleti na odpor oblastnih struktur, in resnost situacije postane predmet politične diskreditacije. Predavanje predstavlja, kako komunicirati stanje podnebne in biodiverzitetne krize na način, da (predvsem mlademu) bralcu ne vzbuja brezupa, ampak upanje in aktivira voljo do ukrepanja.
Dr. Zarja Muršič je po izobrazbi biologinja, kognitivna znanstvenica in evolucijska antropologinja, deluje pa kot samostojna komunikatorica znanosti. Prizadeva si za razumljivost znanstvenih informacij in ozavešča javnost o negotovostih na konstruktiven način.
Pripovedovati vsebine na meji med obupom in upom (POSNETEK)
Maja Prijatelj Videmšek
Predavanje je namenjeno predstavitvi novinarskega dela na področju podnebnih sprememb in narave, dileme, ki se ob tem pojavljajo. Kako pisati zgodbe, ki vključujejo zelo negotovo bodočnost slabih scenarijev, pri tem pa ujeti linijo, kjer pripoved bralca ozavešča in ga angažira za spremembe, ne pa vzbuja zgolj strah in nemoč.
Maja Prijatelj Videmšek je novinarka, zaposlena na časopisu Delo. Njeni prispevki so osredotočeni na teme, kot so kmetijstvo, prehranski sistemi, varstvo narave in okolja ter podnebne spremembe. Z njimi bralcem dnevno približuje našo okoljsko in podnebno realnost ter opozarja na neustrezne odločitve in ukrepanje pristojnih oblasti.
