“Na mladih svet stoji”. To je pregovor, ki ga nedvomno vsi dobro poznamo – mladi ga pogosto slišijo, starejši pa izrečejo. To je prav tako pregovor, ki odraža vlogo, ki jo imajo mladi za prihodnost naše družbe in planeta. Podnebne spremembe bodo v glavnem vplivale na mlade, saj se bodo najhujše posledice globalnega segrevanja Zemlje uresničile v prihodnje.
Današnje (ne)ukrepanje glede podnebnih sprememb gre na račun našega načina življenja in življenjskega standarda v prihodnosti. Negotovost sveta, v katerem bomo živeli, je namreč še posebej velika v primeru neobrzdanih podnebnih sprememb. Zato neodločno ukrepanje države in družbe za blaženje podnebnih sprememb spravlja mlade v še posebej veliko stisko, kar povzroča pojav t. i. podnebne tesnobe (ang. climate anxiety).
Podnebna tesnoba je pojav povečane čustvene, mentalne in somatske stiske zaradi nevarnih sprememb v podnebnem sistemu. Njen pojav ni omejen le na mlade, saj po ugotovitvah raziskovalcev njene simptome doživlja vsak deseti posameznik v ZDA.
Pri mladih je podnebna tesnoba še bolj izrazita: po raziskavah počutja 10.000 otrok in mladih velik delež poroča čustveno stisko zaradi neustreznega ukrepanja držav in občutka izdaje v zvezi s podnebnimi spremembami. Študija ugotavlja, da velika večina vprašanih mladih goji kompleksna negativna občutja glede svoje prihodnost, kot je strah za prihodnost (75,5 %), strah za prihodnost človeštva (55,7 %), zmanjšanje življenjskih priložnosti v primerjavi s starejšimi generacijami (54,9 %). Veliko jih celo kaže zadržke do tega, da bi imeli svoje otroke (39,1 %).
Takšna izraženost stiske negativno vpliva na njihovo mentalno zdravje. Najboljše zdravilo proti njej pa je, kot navajajo raziskovalci, da se osebe na položajih z močjo začnejo odzivati na podnebne spremembe z resnostjo, ki jo problem zahteva, in ustrezno ukrepajo. Sicer lahko poleg izrednih vremenskih dogodkov, dviga gladine morij itd. pričakujemo tudi kolaps mlajše generacije. Kot je slikovito izjavil eden od mladih udeležencev raziskave: “Ne želim umreti. Ampak niti ne želim živeti v svetu, ki ne skrbi za otroke in živali.”
Foto: Markus Spiske/Pexels
Škodo, ki jo povzroča podnebna tesnoba mladim, so nedavno začela prepoznavati tudi sodišča. Višje sodišče v Belgiji je v svoji sodbi v primeru VZW Klimatzaak proti Belgiji priznalo nepremoženjsko škodo, ki je nastala zaradi tesnobe, ki jo povzroča neukrepanje države na področju podnebnih sprememb. Zapisalo je, da bi bila škoda, ki je povezana s podnebno tesnobo prebivalcev Belgije, nižja, če bi vlada imela ambicioznejše podnebne cilje in bi poskrbela za boljšo implementacijo ukrepov za blaženje podnebnih sprememb.
Tudi sicer se v odločitvah sodišč vedno jasneje kažejo pravice prihodnjih generacij. Tako je npr. nemško ustavno sodišče v primeru Neubauer odločilo, da podnebni zakon ni v skladu z ustavo, saj ne določa vmesnih ciljev na poti do podnebne nevtralnosti leta 2050. Takšna ureditev namreč ne poskrbi za sorazmerno deljenje bremen med generacijami, saj nesorazmerno bolj obremenjuje generacije mladih, ki bodo živeli in delali po letu 2030. Odlaganje ukrepov za spopadanje s podnebnimi spremembami namreč stane, kar bo učinkovito pomenilo, da bo Nemčija imela manj denarja za zagotavljanje kakovosti življenja, kot so javno šolstvo, javno zdravstvo in druge javne storitve.
Avtor naslovne fotografije: Nejc Trampuž + UI
***
Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.
