Človekove pravice niso samoumevne, človekove pravice so težko izborjene in še niso za vse enake. Zato je Parada ponosa po eni strani praznovanje tega, kar je že bilo doseženo, izborjeno in priznano LGBTIQA+ osebam, po drugi strani pa je to dogodek, na katerem se opozarja, kaj skupnost še potrebuje za enakopravnejše udejstvovanje v družbi, za dejansko spoštovanje raznolikosti, za večjo varnost in dostojanstvo.

Naše sporočilo je povezano z dejstvom, da Parada ponosa simbolizira pot, hojo do enakih pravic za vse. In za človekove pravice žal nikdar ne smemo nehati hoditi. Ves čas moramo ostajati na tej poti, v kondiciji in z goro poguma.

Ampak: kadar hodimo skupaj, kadar hodimo z roko v roki, kadar hodimo tudi za pravice drugih, kadar se podpiramo, si vlivamo poguma, kadar se spodbujamo in skupaj beležimo uspehe, je manj verjetno, da bomo odnehali. In nikoli ne smemo odnehati. V boju za človekove pravice se nikoli ne smemo ustaviti. Neutrudno si moramo prizadevati tudi za odpravo ovir nevednosti in sovraštva, ki nas želijo razdvojiti. Sovraštvo, ali bolje rečeno – strah – je tisti, ki ovira pravičnejšo in bolj vključujočo družbo. Sovraštvo zastruplja, sovraštvo ruši in sovraštvo lahko ubija. Žal se prav tisti, ki ga sejejo, ne zavedajo, kako s tem šibijo našo celotno družbo.

Želimo si biti del solidarne in pravične družbe, vsi si želimo dostojanstva in pravice do ljubezni, kogarkoli.

Zato se moramo zavedati, da samo skupaj, povezani, imamo moč ustvariti prihodnost, v kateri bo ljubezen premagala sovraštvo, kjer bo sprejemanje premagalo predsodke in kjer bo varnost premagala strah.

Lok zgodovine se na srečo nagiba k pravičnosti.

Lepo praznujte in naj vas – vse nas – vodi ljubezen!

Avtorica fotografije: Sophie Emeny/Unsplah