(English version below)
Kako tematike okolja in podnebja približati otrokom in mladim? Kako poglobiti njihovo razumevanje in s kakšnim znanjem jih opremiti, da bodo opolnomočeni za sodelovanje in vključevanje v okoljske in podnebne zadeve, ključne za njihovo prihodnost? Kakšna je vloga vseh, ki otroke in mlade izobražujejo?
To so bila osrednja vprašanja, na katere smo iskali odgovore na usposabljanju 28. avgusta 2025 v Hiši EU v Ljubljani. Usposabljanje, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno vsem, ki otroke in mlade izobražujejo o tematikah okolja in podnebja, smo izvedli v sklopu projekta ENRICH.
Na usposabljanju so svoje znanje z občinstvom delili strokovnjaki in strokovnjakinje:
- profesor dr. Gregor Torkar, redni profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik UNESCO katedre o izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj,
- Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje,
- Luka Štrubelj, pravnik s PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja,
- Helena Kregar, predstavnica Društva DOVES-FEE Slovenia – Ekošola,
- Laura Javoršek, učiteljica naravoslovnih predmetov in gospodinjstva z OŠ Škofljica,
- Klara Štrubelj, učiteljica v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti.
Prof. dr. Gregor Torkar.
Dr. Gregor Torkar je uvodoma – sklicujoč se na podatke v Sloveniji opravljenih raziskav – izpostavil, da so mladi slabo vključeni v okoljske razprave, in da upanje, ključno za aktivacijo na področju okolja in podnebja, vključuje jasne cilje, načrt in zaupanje v lastno delovanje. Predstavil je ključna dokumenta, ki uokvirjata izobraževanje otrok o trajnostnosti, in sicer Kažipot UNESCO o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj (VITRza2030) in Evropski okvir kompetenc za trajnostnost (GreenComp). Predstavil je pomen razumevanja teh kompetenc in štiri področja, kamor segajo, tj.: poosebljanje vrednot trajnostnosti, sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti, zamišljanje trajnostnih prihodnosti ter ukrepanje za trajnostnost. Prav tako je poudaril, da je za spodbujanje aktivnosti otrok in mladih ključno, da imajo ti znanje o pristopih reševanja problematik okolja in podnebja – prav to znanje pa da v šolskem sistemu umanjka.
Predstavitev PPT Gregorja Torkarja si oglejte TUKAJ.
Aleš Ojsteršek.
Stanje in napredek na področju vzgoje za trajnostnost v Republiki Sloveniji pa sta bila rdeča nit predstavitve Aleša Ojsterška. V svoji predstavitvi se je osredotočil na sistemski okvir vzgoje in izobraževanja za trajnostnost v Sloveniji in predvsem na prenovo sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki poteka na podlagi prenove kurikulumov z namenom večjega vključevanja vzgoje in izobraževanja za trajnostnost. Poudaril je, da se prenova zaključuje, ter da je med podcilji tudi “spodbujati razvijanje različnih vrst pismenosti, državljanske vzgoje, kompetence podjetnosti in trajnostnega razvoja /…/”. Predstavil je več praks, ki jih podpira ministrstvo, in zasledujejo cilje trajnostnosti, kot je novi program Zavoda za šolstvo Šolski EKO vrt ali pa novi mobilnostni načrti šol v okviru Varnih šolskih poti. Po Ojsterškovih besedah se je v dosedanjem procesu prenove kurikulumov izkazalo, da je stroka razumela pomen trajnostnosti kot pomembne komponente izobraževanja ter da proces prenove poteka po načelu, da se “nikogar [tj. nobenega izobraževalnega programa, op. a.] ne pusti zadaj”. Poudaril je, da bo implementacija novih učnih načrtov izjemnega pomena.
Predstavitev PPT Aleša Ojsterška si oglejte TUKAJ.
Luka Štrubelj.
Predstavitev Luke Štrublja se je osredotočila na presečišče varstva otrokovih pravic in okolja v Republiki Sloveniji. Predstavil je pravna pravila, ki urejajo sodelovanje otrok in mladih v okoljskih zadevah. Poudaril je, da imajo otroci in mladi možnost dostopati do okoljskih informacij, kar lahko izobraževalci uporabijo za spodbujanje njihove neposredne aktivnosti. Sodelovanje otrok in mladih v posvetovanjih in v konkretnih pravnih postopkih je bolj omejeno, v prvem primeru zaradi otrokom neprimerne predstavitve informacij, v drugem pa zaradi starostnih omejitev procesne sposobnosti. Luka Štrubelj je poudaril pomen vključevanja otrok in mladih predvsem v lokalnih zadevah, tako pri prostorskem načrtovanju kot tudi v zborih občanov. Predstavil je tudi rezultate izvedene ankete med deležniki projekta ENRICH in sodelovanja z UNICEF Slovenija pri preverjanju mnenja otrok in mladih glede sodelovanja v podnebnih zadevah.
Predstavitev PPT Luke Štrublja si oglejte TUKAJ. Vabljeni pa tudi k prebiranju prispevka o rezultatih ankete U-report, ki smo jo maja izvedli skupaj z UNICEF Slovenija.
Helena Kregar.
V ospredju predstavitve Helene Kregar pa je bilo delovanje programa Ekošola v Sloveniji. Ta v državi deluje 29 let in vključuje več kot 700 izobraževalnih ustanov. Med drugim je izpostavila, da so za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj ključni razumevanje trajnostnega razvoja, osredotočanje na konkretne trajnostne rešitve in njihovo iskanje ter pridobivanje znanja, spretnosti in kritičnega mišljenja. Predstavila je nekatere projekte in aktivnosti, ki jih izvajajo v sklopu programa, ter načine delovanja, med katerimi so med drugim izpostavljeni: odprtost za prepoznavanje in reševanje problemov, odgovornost, ekipno delo, spodbujanje aktivnosti in interdisciplinarnost.
Predstavitev PPT Helene Kregar si oglejte TUKAJ.
Laura Javoršek.
Pred razpravo je sledila še predstavitev Laure Javoršek, ki je z občinstvom delila izkušnje, ki jih je pridobila pri svojem delu z otroki na področju izobraževanja o trajnostnosti. Poudarila je pomen vrednot, prepričanj, ki da vplivajo na delovanje posameznikov. Učitelji imajo zelo pomembno vlogo pri spodbujanju proaktivnosti mladih oz. njihovih želja, da nekaj ukrenejo v dobro okolja in narave. Po njenih besedah je ključno, da se zanje ustvarja spodbudno okolje ter da se deluje na daljši rok – ni namreč nujno, da otroci in mladi spremembo, ki jo sproži določena aktivnost ali nek drug dejavnik, pri sebi zaznajo nemudoma, ampak se to lahko zgodi šele čez čas. Pomembno je, da otroci začutijo razsežnosti svoje vključenosti, sodelovanja; ko otroci zaznajo, da nekaj lahko spremenijo, potem lahko s svojim delovanjem predstavljajo tudi zgled svojim družinam.
Predstavitev PPT Laure Javoršek si oglejte TUKAJ.
V razpravi, ki jo je moderiral Luka Štrubelj, je beseda tekla o možnih izboljšavah na področju spodbujanja aktivnega vključevanja otrok in mladih na področju okoljskih zadev. Udeleženci so poudarili primerljivost stanja v Sloveniji z drugimi evropskimi državami. Več je bilo rečenega tudi o tem, kako prodreti do izobraževalcev, ki (še) ne zaznavajo pomena vključevanja trajnostnosti v vzgojo in izobraževanje ter kako jih stimulirati za izvajanje tovrstnih aktivnosti. Pomemben poudarek je bil dan tudi širšemu obravnavanju trajnostnosti, ki presega zgolj okoljski vidik, ampak vključuje tudi družbene vidike.
Klara Štrubelj (skrajno desno) je predstavila dejavnost igre vlog.
Nato pa je Klara Štrubelj predstavila aktivnost učenja prek igre vlog, t. i. podnebno skupščino. Udeleženci so naključno odigrali vloge različnih deležnikov – od predstavnikov mladih, podjetnikov, znanstvenikov, onesnaževalcev, kmetov do inovatorjev – ter razpravljali o različnih projektih, pri čemer je bilo ključno, da izberejo štiri, ki se bodo izvedli v praksi. Gre za aktivnost, ki otroke in mlade uči kompleksnosti procesa sprejemanja okoljskih in podnebnih ukrepov in politik ter jih opremlja z veščinami, ključnimi za sodelovanje in vključevanje. Osrednji del aktivnosti je diskusija, ki sledi sami izvedbi, prek katere se udeleženci pogovarjajo o občutkih glede možnosti mladih za učinkovito sodelovanje.
Predstavitev PPT Klare Štrubelj je na voljo TUKAJ, gradiva in piprave za izvedbo igre vlog, ki jih je pripravila, pa si oglejte TUKAJ.
PIC navedene aktivnosti izvaja v okviru projekta Environment, Rights, Children (ENRICH), na katerem sodeluje z mrežo Justice & Environment.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
***
English version: CLICK HERE.
Full report: CLICK HERE.
PIC implements these activities within the project Environment, Rights, Children (ENRICH), in which it cooperates with a Justice & Environment network.
Funded by the European Union. Views and opinions expressed are however those of the author(s) only and do not necessarily reflect those of the European Union or the European Education and Culture Executive Agency (EACEA). Neither the European Union nor EACEA can be held responsible for them.
