Umik obravnave Podnebnega zakona je še ena izmed prelomljenih vladnih obljub in še en udarec v dolgem nizu zamud in neizkoriščenih priložnosti na področju podnebne politike. Umanotera, Greenpeace Slovenija in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja vlado pozivamo, naj po več kot dveh letih odlašanja Podnebni zakon končno sprejme, za kar se je zavezala tudi v koalicijski pogodbi. Odlašanje prinaša finančne posledice za Slovenijo, ki jih bodo najbolj občutili najranljivejši prebivalci.

Prenos podnebne politike EU prinaša Sloveniji velike koristi

Slovenija kljub svoji majhnosti in relativno nizkim emisijam že čuti hude posledice podnebnih sprememb. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) ima Slovenija najvišjo finančno škodo zaradi podnebnih sprememb v EU – kar 8.700 evrov na prebivalca za obdobje od 1980 do 2023. Čeprav so emisije v Sloveniji manjše kot v drugih državah, smo močno odvisni od globalnega ukrepanja za omejevanje podnebnih sprememb.

Dr. Jonas Sonnenschein, Umanotera: “Namesto da bi Slovenija aktivno podpirala ključne ukrepe na evropski ravni, del vlade ovira izvajanje evropske podnebne politike. Z odlašanjem sprejetja podnebnega zakona preprečuje hitro izvajanje evropske podnebne politike, kar tudi ogroža sredstva, ki jih bi Slovenija prijela iz evropskih skladov.”

Aljoša Petek, PIC: “Država in politika nosita obveznost izpolnjevanja ustavnih pravic vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. Podnebne spremembe ogrožajo našo pravico do zdravega življenjskega okolja, do družinskega življenja in do številnih drugih za naše dostojno življenje bistvenih pravic. Zato odsotnost Podnebnega zakona, ki definira dolžnosti države in pravice državljank in državljanov v kontekstu prilagajanja na podnebne spremembe in seveda zmanjševanje izpustov, predstavlja kršitev dolžne skrbnosti države in postavlja Slovenijo v protipravno stanje.”

Dodatno odlašanje prinaša finančne posledice za Slovenijo

Če se evropska skupnost odloči, da bo z direktivo ETS znižala izpuste iz prometa in stavb ter sredstva iz tega instrumenta razdelila med državami članicami tudi po ekonomski moči, je to za Slovenijo ukrep, od katerega ima lahko nesorazmerno veliko korist (Slovenija bi bila med prvimi petimi prejemniki sredstev). Toda če direktive EU ne bomo prenesli v naš pravni sistem, bomo kaznovani; imeli bomo višje cene fosilnih goriv, ne bomo pa dobili sredstev iz socialnega podnebnega sklada, ki so namenjena subvencioniranju tisočih gospodinjstev in sistemskim naložbam za zmanjšanje emisij in izboljšanje kakovosti življenja. Socialni sklad za podnebje namreč prinaša priložnost, da okrepimo konkretne podnebno-socialne ukrepe, ki bodo aktivno zmanjševali družbene razlike, krepili skupnosti ter zagotavljali dostop do javnih storitev za vse.

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: “Seveda bi si želeli, da prenehamo s subvencioniranjem fosilnih goriv in da milijarde, ki jih zapravimo za uvoz fosilnih goriv raje namenimo gospodinjstvom in gospodarstvu za prilagoditev na podnebne spremembe. Ampak podnebni zakon potrebujemo in potrebujemo ga takoj – vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi, sploh za najranljivejše, za gospodarstvo in za okolje.”

Aljoša Petek, PIC: “Podnebni zakon smo potrebovali že desetletje nazaj; tovrstne zakone je sprejela večina razvitih držav. V Sloveniji pa je žal politika še danes, zaradi očitnih zasebnih interesov in motilcev demokratičnega procesa, nesposobna sprejeti ustrezen predpis, ki bi zavaroval prebivalke in prebivalce Slovenije.  Sprejmite predpis zdaj.”

Podnebni zakon prinaša priložnost za krepitev socialne pravičnosti

Nenazadnje je Podnebni zakon priložnost za odpravo nepravičnosti obstoječe obdavčitve CO2 in energije. Trenutni sistem obdavčitve CO2 in energentov v Sloveniji je regresiven, kar pomeni, da ljudje z nizkimi dohodki v povprečju plačajo večji delež svojih dohodkov za te davke kot ljudje z visokimi dohodki, ki so praviloma največji onesnaževalci. Prerazporeditev sredstev iz takšnih davkov je priložnost za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in neposredno podporo številnim gospodinjstvom, ki trenutno porabijo velik del svojih prihodkov za energijo za ogrevanje in prevoz. Poleg tega bi bili z uveljavitvijo Podnebnega zakona nekateri največji onesnaževalci končno primorani prispevati več, saj zakon med drugim predvideva npr. davek na lete z zasebnimi letali, enega izmed najbolj ogljično intenzivnih načinov potovanja, ki je bil doslej praktično neobdavčen.

***

Avtor naslovne fotografije: Markus Spiske/Unsplash