V okviru projekta CO.A.ST – My Coming of Age Story (Moja zgodba o odraščanju) smo v šestih evropskih državah izvedli raziskovalne dejavnosti o sistemih zaščite za otroke brez spremstva in mladostnike, ki so pred kratkim dopolnili polnoletnost, s ciljem, da bi opredelili skupne izzive in izmenjali dobre prakse za okrepitev poti sprejema in zaščite.
V okviru projekta zbiramo zgodbe z različnih perspektiv: tako od otrok brez spremstva samih kot od ljudi, ki so del njihovih sistemov zaščite in podpore. Z združevanjem teh glasov želimo osvetliti odnose, izzive in vsakodnevne prakse, ki oblikujejo njihove poti. Današnjo zgodbo pripoveduje zakonita zastopnica iz Slovenije.
V Sloveniji imajo vsi otroci brez spremstva pravico do zakonitega zastopnika, ki jih zastopa in varuje njihove pravice. Če otrok zaprosi za mednarodno zaščito, mu dodeljeni zakoniti zastopnik nudi podporo skozi celoten postopek. Zakoniti zastopniki pomagajo mladoletnikom pri dostopu do zdravstvenega varstva in izobraževanja ter pri zadevah, povezanih s pogoji sprejema in finančnimi pravicami. Vloga zakonitega zastopnika je prostovoljna in neplačana, čeprav se stroški povrnejo in se za zastopstvo zagotovi majhno urno nadomestilo. Zakoniti zastopnik lahko hkrati zastopa do tri mladoletnike (v izjemnih primerih do pet). V današnji zgodbi bomo podrobneje spoznali vlogo zakonite zastopnice ter njene izkušnje pri zaščiti in zastopanju mladih, ki si utirajo pot v novi državi.
Zgodba zakonite zastopnice iz Slovenije
Odkar vem zase, me je zanimalo življenje ljudi na poti, spraševala sem se o njihovih usodah, o njihovih sanjah, izzivih in življenju. Leta 2015, ko je v Slovenijo začelo prihajati veliko ljudi iz različnih držav, sem želela pomagati in biti del njihove zgodbe. Vsak dan sem prostovoljno delala na meji, včasih na slovenski, spet drugič na hrvaški strani. Vsak pogled, beseda in stisk roke, ki sem jih prejela takrat, me spremlja še danes. Za vsakega od njih upam, da je našel svoj varen cilj in živi polno življenje brez rasizma in diskriminacije, ki sta jih brez dvoma spremljala na vsakem koraku njihove dolge poti.
Leta kasneje sem izvedela za zakonite zastopnike za mladoletnike brez spremstva in vse od takrat je to postala moja velika želja, ki se je uresničila leta 2021. Kmalu zatem sem spoznala prve mladoletnike, nekatere (večino) zgolj za kakšno uro, ker so kmalu zatem nadaljevali pot in zapustili Slovenijo, in druge, tiste, ki bodo del mojega življenja ostali za vedno.
Vsako srečanje z mladostniki je edinstveno in drugačno, moj cilj pa je vedno enak: pomoč pri majhnem koraku v njihovem življenju, trenutek in občutek, da nekomu zanj ni vseeno in informacija, da lahko vedno računajo name. Vesela sem, ko mi nekateri pišejo mesece po tem, ko smo se srečali in mi sporočijo, da so na varnem. Za vsakega od njih si želim le najbolje in pogosto zvečer, ko se uležem v posteljo in je čas za spanje, razmišljam o njih … ali je Youssef prišel do Pariza, je Mohamad našel brata v Italiji, bova z Omarjem našla službo v Sloveniji, kako se bo znašel Moussa, ko bo polnoleten …
Vsaka njihova zgodba, ki jo slišim in spoznam, je zame edinstvena, pogumna, težka in obenem navdihujoča. Ko prevzamem vlogo njihove zastopnice, postanem njihova zaščitnica, njihova opora in postanem tista, ki se bo vedno borila za njih … ne glede na to, kdo bo stal na drugi strani. Sistem, migracijska politika, usmerjena v odvračanje prihajanja v Evropo, stereotipi, predsodki, rasizem, uradne osebe, diskriminacija, predolgi roki za obravnavo prošenj … Nič od tega, kar predstavlja najino realnost, ni odvisno od naju, vendar moja naloga je, da poskušava v tem sistemu najti mesto, ki mu pripada in pravico, da začne svoje življenje znova v državi, kjer se počuti varno in kjer ima možnosti za boljše življenje.
In včasih nam uspe.
Ko se je moja varovanka vpisala na prvi letnih srednje zdravstvene šole v Ljubljani, so nama rekli, naj bodo najine želje skromne, da naj jo opozorim, da verjetno prvega letnika ne bo končala … zaradi slovenščine. Ona pa mi je rekla: »Vem, da zmorem. Vsak dan se bom učila. Če letnika ne bom končala, ne grem nikoli več v šolo.« In ga je končala. Ne samo končala, njene ocene so bile dobre, njena slovenščina odlična in v slovenskem jeziku je napisala celo spis. Vsem, ki niso verjeli vanjo, je pokazala svojo moč in odločnost. Zdaj v šoli na njo gledajo drugače. Zame pa bo za vedno ostala moj vir navdiha in moči, jaz pa njena zaveznica in prijateljica.
Vse zgodbe nimajo srečnih koncev. Mladi so prevečkrat preslišani, prezrti, izkoriščeni in izgubljeni. Jaz pa se bom vedno borila za njihove srečne konce.
Zakonita zastopnica
