Varstvo volka je urejeno v Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva (Bernski konvenciji). Na podlagi njenih pravil je enakovredno raven varstva zagotovila tudi Habitatna direktiva. Ta je bila junija 2025 brez javne razprave spremenjena tako, da se je spremenil varstveni režim za volkove iz strogega varstva v (sprememba direktive) v nižjo stopnjo
V času podnebne, biodiverzitetne in splošne okoljske krize, v kateri je naš planet v vse slabšem stanju (Planetary Health check 2025), so območja naravne pestrosti otoki biodiverzitete, ki so vse bolj dragoceni in jih je treba močno varovati in obnavljati. Obnovo nam, zaradi vse slabšega stanja narave v Evropi, nalaga tudi Uredba (EU) 2024/1991 o
1. Nacionalna konferenca Pravo za družbo in naravo: »Ali spreminjamo okolje na bolje?« KDAJ? 15.1. in 16.1. 2026 KJE? Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2 Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja - PIC, v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani in Varuhom človekovih pravic RS, bo na 1. nacionalni konferenci Pravo
EU vstopa v zaključno fazo pogajanj o svežnju Omnibus I, ki pod pretvezo »zmanjševanja administrativnih bremen« v resnici razkraja ključno zakonodajo, ki naj bi ščitila ljudi in okolje. Komisija v Omnibusu I med drugim predlaga: izbris civilne odgovornosti podjetij za povzročeno škodo, drastično zmanjšanje števila podjetij, za katera bi zakon veljal, obveznost preverjanja le neposrednih
Prst je del narave, ki ga jemljemo za samoumevnega, čeprav je naravni vir, ki je s stališča človeške življenjske dobe, neobnovljiv in je osnova za pridelavo naše hrane, biotsko raznovrstnost, odpornost in zdravje narave. Največja povzročitelja kopnenja tega naravnega vira sta pozidava in prakse intenzivnega kmetijstva. Čeprav je v EU 70% prsti v slabem stanju
Kakšne so pravne obveznosti države in lokalnih skupnosti napram prihodnjim generacijam? Kako se povezuje področja varstva otrokovih pravic in varstva okolja? Kakšne so dobre prakse, ki bi jih lahko uporabili? S kakšnimi izzivi se soočajo odločevalci v Sloveniji na področju sodelovanja otrok in mladih v okoljskih in podnebnih zadevah ter kako bi jih lahko naslovili?
Do 11. aprila 2026 mora Državni zbor izvršiti odločitev Ustavnega sodišča (U-I-474/22) in odpraviti ugotovljeno protiustavnost prvega, drugega in tretjega odstavka 61. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). Ta določa, da pod določenimi pogoji pravno varstvo v zvezi s prostorskimi izvedbenimi akti kot splošnimi pravnimi akti (to so državni prostorski načrt – DPN, občinski prostorski
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Društvo za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) vabita na serijo spletnih videoseminarjev: V PRIJATELJSTVU Z NARAVO (od oktobra 2025 do marca 2025) Na seminarjih se bomo posvetili poglabljanju znanja o podnebni in biodiverzitetni krizi, njuni povezanosti in pomenu na naravi temelječih rešitev (NTR)
22. oktober 2025, 12.20–16.00 Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana Državni in lokalni organi imajo pomembno nalogo, da pri svojem delu upoštevajo mnenje otrok in mladih v okoljskih zadevah. Ti so, kot predstavniki generacij, ki bodo živeli na tem planetu, zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in okoljskih kriz, kažejo raziskave v tujini in
Objavljamo gradivo pred prvim spletnim videoseminarjem v sklopi serije "V prijateljstvu z naravo", ki bo 21. oktobra 2025. Več informacij o seriji videoseminarjev si oglejte TUKAJ. (Osmi) splošni okoljski akcijski program EU do 2050 naj bi podprl cilje Evropskega zelenega dogovora, ki so skladni z dolgoročnimi cilji do 2050, tj., da je "dobro živeti ob
