Tim je 40-letnik iz zahodne Slovenije. Živi z multiplo sklerozo in posebnim stanjem – Uhthoffovim fenomenom –, zaradi česar je še posebej občutljiv na vročino. Že 25 stopinj Celzija lahko pri njem prekine živčne povezave in sproži občutno poslabšanje: težave z govorom, izgubo ravnotežja, ohromelost mišic. Poleti, ko temperature vse pogosteje presegajo 30 stopinj Celzija, postane njegovo telo v celoti paralizirano in ujetnik okolja.

“Ko zrak postane vroč, se moje telo dobesedno ugaša. Ne morem več hoditi, razmišljati, govoriti. Ostajam doma v zatemnjenem stanovanju, ob ventilatorju in z mokro brisačo na vratu. Včasih se sprašujem, ali je to sploh še življenje,” pove.

Ljudje z določenimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, dihalne bolezni in diabetes, na katere izrazito vpliva visoka temperatura, so med najbolj neposredno ogroženimi zaradi podnebnih sprememb. Vročinski valovi zanje ne pomenijo le nelagodja, temveč neposredno nevarnost za zdravje, pod vprašaj postavljajo njihovo samostojnost in dostojanstvo. Tudi sicer pa je od dva do štirikrat bolj verjetno, da bo oseba z oviranostjo poškodovana ali umrla zaradi izrednega vremenskega dogodka, kot sta vročinski val ali poplava, kot pa oseba brez oviranosti.

Prav zaradi takšne situacije je danes pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) primer, ki utegne zaznamovati prihodnost varstva človekovih pravic oseb z oviranostjo v dobi podnebne krize. V zadevi Müllner proti Avstriji je pritožnik – 43-letni Mex Müllner, ki živi z isto obliko multiple skleroze kot Tim – vložil tožbo proti Avstriji, ker meni, da država s svojim nezadostnim podnebnim ukrepanjem krši njegovo pravico do zasebnega in družinskega življenja ter pravico do življenja (8. in 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). Obenem pa mu avstrijsko pravo ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva, ki bi ga lahko uporabil kot oseba z oviranostjo, ki je pogojena z vročino. Ukrepanje Avstrije na področju podnebnih sprememb je namreč nezadostno.

Mex opozarja, da mu podnebne spremembe in vročinski valovi neposredno onemogočajo osnovno vsakdanje delovanje – sprehod, gibanje po mestu, obisk zdravnika. Čeprav ima oviranost, ni zaščiten pred vplivi, ki bi jih država lahko in morala omejiti z ustrezno podnebno politiko. Primer ne izpostavlja le okoljske odgovornosti držav, temveč postavlja pomembno vprašanje: Kdaj postane država odgovorna zaradi pomanjkljive podnebne politike, ki zaostruje vplive globalnega segrevanja na posameznike z oviranostjo?

Tim si ne želi tožb in odškodnin. Želi si le, da bi lahko poleti živel kar se da običajno življenje. Da bi lahko šel na pošto, do zdravnika, v trgovino … Sodni proces mu daje upanje, da vplivi podnebnih sprememb na osebe z oviranostjo ne bodo več prezrte, ampak da bodo države zaščitile svoje prebivalce z ukrepi, ki bodo ublažili vročinski stres, in ustrezno proaktivno podnebno politiko.

Več o strateški uporabi Listine EU o temeljnih pravicah v podnebnih in energetskih zadevah preberite TUKAJ. 

***

PravDA! ZA PRIHODNOST je ozaveščevalna kampanja, ki združuje fiktivne, a realne zgodbe posameznikov, ki v Sloveniji trpijo za posledicami podnebnih sprememb, in resničnih primerov posameznikov, ki uspešno naslavljajo podnebne spremembe prek pravnih sredstev. PIC izvaja kampanjo v sklopu projekta Stellar Rights, ki ga financira EU. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja EU ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorni niti EU niti EACEA.