37-letna Maja živi v tretjem nadstropju bloka na obrobju mesta. Okna njenega stanovanja so bila nekdaj obrnjena proti velikemu travniku, kjer so v poletnih mesecih vetrovi razpršili vročino. Travnik je bil kraj, kjer je ob jutrih tekla, tam je vsak dan sprehajala tudi svojega psička Rexa, sedemletnega mešančka z veliko preveč energije. Dišalo je po travi in cvetlicah, se spominja Maja, v misli si še lahko prikliče brnenje čebel in drugih žuželk. 

Prostran travnik pa ni bil le kraj za rekreacijo in sprehode. Hladnejši zrak, ki je prihajal od tam, je blažil vročino, ki je kipela od mestnega betona, in zato so bile poletne noči v Majinem stanovanju znosne. 

Maja se še zelo dobro spomni dne, dve leti in pol nazaj je bilo, ko se je na obrobju travnika pojavila ograja, na njej pa napis: “Tukaj bo potekala gradnja nove trgovine in parkirišča”. Že čez teden dni so se prikazali prvi gradbeni stroji in v nekaj dneh uničili steze in izravnali travo. Rex je zmedeno ovohaval ostanke zemlje, kjer sta nekoč tekla za metulji, se spominja Maja. Sama je medtem zmedeno, precej obupano poizvedovala na občini, kjer so ji pojasnili, da je namembnost zemljišča zdaj spremenjena.  

Odtlej je v Majinem stanovanju soparno kot še nikoli poprej. Konstrukcija nove trgovine in asfalt parkirišča toploto žarita še dolgo v noč. Tudi veter je izgubil svojo moč – dotoka svežega, hladnejšega zraka ni več. Maja in Rex se še vedno sprehajata v okolici, a po novem med avtomobili in zabojniki za smeti.

Ko se uresniči scenarij, kot se je pri Maji, in spremembe namenske rabe zemljišč negativno vplivajo na osebo, lahko ta vloži tožbo na Upravno sodišče in izpodbija občinski prostorski načrt, ki je tovrstno spremembo oz. gradnjo omogočil. To možnost je vzpostavila nedavna odločba Ustavnega sodišča št. U-I-474/22, ki je ocenilo, da je to edina začasna ustrezna rešitev za zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva na področju varstva okolja. Oseba mora izkazati, da izpodbijani prostorski načrt predstavlja pravni temelj za določitev njenih pravic ali obveznosti in da ima ta zanjo bistvene posledice.

Če bi imela Maja takšno možnost, ko se je izvedla sprememba namembnosti travnika v trgovino, bi tudi ona proučila možnost vložitve takšne tožbe. “To je peti trgovski center v radiju kilometra od mojega doma. Travnik je bila zadnja nepozidana površina v tem delu mesta,” razmišlja Maja. Pozidava še zadnjega nepozidanega zemljišča v bližini velikega blokovskega naselja je po njenem mnenju poseg v njeno pravico do zdravega življenjskega okolja, ki jo zagotavlja 72. člen Ustave RS.

Več o strateški uporabi Listine EU o temeljnih pravicah v podnebnih in energetskih zadevah preberite TUKAJ. 

***

PravDA! ZA PRIHODNOST je ozaveščevalna kampanja, ki združuje fiktivne, a realne zgodbe posameznikov, ki v Sloveniji trpijo za posledicami podnebnih sprememb, in resničnih primerov posameznikov, ki uspešno naslavljajo podnebne spremembe prek pravnih sredstev. PIC izvaja kampanjo v sklopu projekta Stellar Rights, ki ga financira EU. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja EU ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorni niti EU niti EACEA.