Marko je 47-letni gradbeni delavec, ki dela na odprtih gradbiščih po Sloveniji. Vsak dan vstaja praktično sredi noči, s fizičnim delom prične že ob 6. uri zjutraj, a tudi to pogosto ni dovolj, da bi ujel nekaj ur zmerne temperature. “Včasih me je sonce začelo motiti opoldne, zdaj me žge že ob 9.00. Zdi se mi, da vsak dan bolj,” pravi v poletnih dneh, ko živo srebro podira neslavne temperaturne rekorde.

Preteklo poletje je večkrat omotičen končal v senci gradbenega kontejnerja, kjer je poskušal z nekaj požirki vode ujeti sapo. Na nekem projektu v okolici Ljubljane je sodelavec omedlel na odru – zaradi vročine in nezmnožnosti ohladitve. “Reševalci so rekli, da je imel klasičen vročinski udar. Pa to ni bil prvi primer,” dodaja Marko.

Njegova zgodba ni osamljen primer. Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na delovne pogoje, zlasti tam, kjer so delavci neposredno izpostavljeni vremenskim skrajnostim – na gradbiščih, v kmetijstvu in ladijskem ter železniškem prometu. Najbolj ogroženi so prav tisti, ki pogosto nimajo glasu v političnih razpravah o podnebni prihodnosti.

Julija 2025 je Medameriško sodišče za človekove pravice izdalo zgodovinsko svetovalno mnenje OC-32/25, v katerem je pritrdilo, da imajo države pravne obveznosti glede podnebnih sprememb po Ameriški konvenciji o človekovih pravicah. Posebej je poudarilo obveznost držav, da zaščitijo najbolj ranljive skupine – med njimi tudi delavce, izpostavljene vremenskim ekstremom, ki jih zaostrujejo podnebne spremembe. Zato morajo države vzpostaviti predpise na področju varnosti in zdravja pri delu za preprečitev in izogibanje tveganjem zaradi vplivov podnebnih sprememb. Oblikovati in izvesti morajo strategije in politike, ki zagotovijo dostojne delovne pogoje, vključno za zaščito pred soncem in hidracijo delavcev.

Ukrepe za zaščito delavcev pred podnebnimi vplivi je uvedlo že več evropskih držav, kjer je vročina še posebej nevzdržna. Grčija je leta 2024 v času junijskega vročinskega vala v najbolj vročih delih države prepovedala, da bi zaposleni delavci opravljali fizično delo na prostem od poldneva do 17.00, ko je vročina najbolj neizprosna. Španija je po poplavah leta 2024 vzpostavila izrecno pravico delavca, da v primeru ekstremnih vremenskih dogodkov letno prejme do štiri dni plačanega dopusta. Podjetja bodo prav tako morala pripraviti akcijski načrt za primer ekstremnih vremenskih dogodkov glede na tveganja, ki so specifična njihovi dejavnosti.

Tudi v Sloveniji zakonodaja predvideva zaščito delavcev. Zakon o varnosti in zdravju pri delu jasno določa, da mora delodajalec oceniti tveganja, povezana z delovnim okoljem, in sprejeti ukrepe za zaščito zdravja delavcev. Čeprav zakon tega ne določa izrecno, v kontekstu podnebnih sprememb to pomeni prilagoditev delovnega časa, uvajanje dodatnih odmorov, zagotavljanje pitne vode in senčenja – ter prekinitev dela, kadar so pogoji nevarni za zdravje.

Ne glede na to pa je praksa pogosto drugačna od teorije. Delavci še vedno opravljajo delo v ekstremni vročini brez ustreznih ukrepov za preprečevanje negativnih učinkov. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da spremembe niso mogoče: te lahko prinese tudi strateška litigacija, ki prikaže negativne vplive takšnega dela in vzpostavi jasno sodno prakso glede delodajalca. Takšno ravnanje pa lahko vodi tudi v spremembo zakonodaje, ki izrecno naslavlja te obveznosti na področju vplivov podnebnih sprememb.

Več o strateški uporabi Listine EU o temeljnih pravicah v podnebnih in energetskih zadevah preberite TUKAJ. 

***

PravDA! ZA PRIHODNOST je ozaveščevalna kampanja, ki združuje fiktivne, a realne zgodbe posameznikov, ki v Sloveniji trpijo za posledicami podnebnih sprememb, in resničnih primerov posameznikov, ki uspešno naslavljajo podnebne spremembe prek pravnih sredstev. PIC izvaja kampanjo v sklopu projekta Stellar Rights, ki ga financira EU. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja EU ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorni niti EU niti EACEA.