Nasilje nad ženskami je velik družbeni problem in nesprejemljivo je, da ženske po svetu, tudi v Sloveniji, še naprej trpijo fizično in psihično nasilje ter celo umirajo le zaradi svojega spola. Po podatkih Združenih narodov se je lani po svetu vsak dan zgodilo več kot 130 femicidov, ki predstavljajo najhujšo obliko nasilja nad ženskami, pri čemer pa najpogosteje nasilno smrt žensk povzročijo njihovi družinski člani oz. partnerji – torej osebe, ki so žrtvi blizu.
Da za kakršnokoli nasilje ni izgovora in da se je še naprej treba boriti za pravičnejšo družbo, v kateri nihče ne bo žrtev nasilja, je bilo večkrat poudarjeno na današnji tretji nacionalni konferenci ob mednarodnem dnevu boja zoper nasilje nad ženskami. Konferenca, ki je potekala v dvorani hotela Union v Ljubljani med 9.00 in 16.00 ter se je je udeležilo več kot 300 udeležencev_k, je bila posvečena razpravam o učinkovitih ukrepih za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja, ki so ključni za zagotavljanje varnosti in dobrobiti žrtve.
Udeležence_ke konference so uvodoma nagovorili predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, ministrica za pravosodje Andreja Katič, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz.
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je med drugim poudarila, da “nasilje nad ženskami ni le rana, ki jo nosi posameznica, temveč globoka brazgotina naše družbe in velik družbeni problem. Zato mora prav vsak, od pristojnih državnih organov, do vsakega posameznika, opraviti svoj del naloge, če želimo pravičnejšo in boljšo družbo. Posebno vlogo in odgovornost imamo pri tem nosilke, nosilci družbenopolitične moči, mnenjske voditeljice, voditelji in seveda mediji. Vsi mi moramo vzpostaviti in upoštevati jasne moralno-etične standarde. Na ta način širša javnost ukrepe in procese za zaščito žrtev in obravnavo povzročiteljev nasilja prepozna kot pravične in sprejemljive ter ob tem oblikuje odklonilni odnos do nasilja. Pomembno je, da o nasilju govorimo, o njem ozaveščamo, do njega zavzamemo jasno odklonilno držo, ga ne opravičujemo in ne relativiziramo. Naj bo vsak dan dan preprečevanja nasilja.”
“Nasilje nad ženskami je brutalen napad na človekove pravice, napad na človekovo dostojanstvo, napad na temeljne vrednote, ki bi morale biti samoumevne za vsakogar, ne glede na spol. Dokler bomo družba, v kateri brez obotavljanja pokličemo 113, če sosedu vdirajo v hišo, pogledamo pa stran, ko vidimo, da je moški udaril žensko ali si zatisnemo ušesa, ko slišimo krike iz sosednjega stanovanja – nismo naredili dovolj. Želim si, da bi ženske živele v svetu, ki jim bo bolj prijazen, kjer je njihov glas slišan, njihov korak svobodnejši in njihov pogled brez strahu,” je bila jasna pravosodna ministrica Andreja Katič.
“Vsakršno nasilje je nesprejemljivo. Kot družba se moramo poenotiti, da se na te odklonske pojave ustrezno odzovemo, nanje opozarjamo in jih tudi izkoreninimo,” je poudaril minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Dodal je: “Na Ministrstvu za notranje zadeve in v Policiji smo boj proti vsem vrstam nasilja postavili najvišje na lestvici naših prednostnih nalog. Kmalu po prihodu na ministrstvo sem vladi predlagal ustanovitev medresorske delovne skupine za preprečevanje vseh vrst nasilja. Delovna skupina je spodbudila nujnost medresorskega sodelovanja na tem področju, saj sta naše ministrstvo in Policija le ena od deležnikov pri obravnavi in preiskovanju nasilja v družini. Skupina je z delom zaključila in v sprejem Vladi predlagala nekaj medresorsko usklajenih ukrepov in priporočil, ki bodo dodatno okrepila sodelovanje, žrtve pa še učinkoviteje zaščitila. V tej luči lahko vidimo spremembo novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katero posegamo na različna področja policijskih pooblastil na področju nasilja. Med drugim smo se zavzeli tudi za večjo zaščito žrtev nasilja. Razlog za izrek prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju širimo na hujše ogrožanje zdravja žrtve.”
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa je poudaril: “Pred tremi tedni je Slovenijo znova pretresla novica: na parkirišču letališča Brnik so zjutraj našli mrtvo žensko. Policijska preiskava nakazuje, da je šlo najverjetneje za umor, storjen s strani partnerja – femicid. Čeprav se v Sloveniji radi ponašamo z visoko ravnjo enakosti med spoloma, nasilje nad ženskami še zdaleč ni preseženo. Femicid je le vrh ledene gore, po pogostosti tovrstnih primerov pa žal sodimo v sam vrh Evrope.” Prav tako je izpostavil, da je “vsak nov primer femicida opozorilo, da smo kot družba odpovedali. Vsak umor je preveč, praviloma pa je umor partnerke rezultat dolgoletnega nasilja, ki ga okolica in pristojne institucije niso zaznale in preprečile. Če želimo uspeti, moramo začeti pri osnovah. Pomembno je, da že pri otrocih in mladostnikih razvijamo občutek za sočloveka, ničelno toleranco do nasilja ter razumevanje problematike spolne neenakosti.”
“Danes se pogovarjamo o tem, kaj deluje in predvsem, kaj ne deluje in moramo izboljšati, ko govorimo o povečani varnosti žrtev intimnopartnerskega nasilja z zaščitnimi ukrepi. Ti so jasno sporočilo države, da bo, v skladu s svojo dolžnostjo ukrepanja, zaščitila žrtve pred nadaljnjim nasiljem. Pomenijo pa tudi jasno sporočilo povzročiteljem nasilja, da bo država izpolnjevala svojo zakonsko dolžnost in ukrepe stopnjevala, če jih bodo kršili. Nenazadnje in zelo pomembno je to sporočilo širši javnosti, ki lahko s svojim odzivom oziroma neodzivom nasilje ali tiho podpira ali pa nanj ne pristaja ter tako daje jasno podporo žrtvam in ne storilcem.” – Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon.
Na konferenci je nato udekeženkam_cem predavala prof. dr. Katja Filipčič, ki je predstavila rezultate študije učinkovitosti ukrepa prepovedi približevanja, prav tako pa so prisotni v dvorani prisluhnili vnaprej posnetemu predavanju strokovnjaka za področje nasilja v družini in delo s povzročitelji Lundyja Bancrofta. Njegovo predavanje je bilo naslovljeno Delo s povzročitelji nasilja in pomen zaščitnih ukrepov pri ustreznem naslavljanju intimnopartnerskega nasilja.
V drugi polovici konference pa so udeleženci_ke prisluhnili trem okroglim mizam o:
- vlogi centrov za socialno delo in nevladnih organizacij pri učinkoviti zaščiti žrtev intimnopartnerskega nasilja (moderatorka: Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo);
- odzivu policijskih in drugih služb na nasilje v družini oz. razumevanju praks in izzivov na terenu (moderatorka Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon);
- presoji relevantnih okoliščin in dejstev pri odločitvah za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja v sodnih in drugih postopkih (moderatorki Katarina Bervar Sternad, direktorica PIC, Pia Barbara Hrovat, Ministrstvo za pravosodje).
***
ORGANIZATORJI konference Učinkovitost ukrepov za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja:
Ministrstvo za pravosodje • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti • Ministrstvo za notranje zadeve • Društvo za nenasilno komunikacijo • Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja • PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
