V osrčju dolenjskih gričev živi kmet Jože z družino. Na kmetiji, ki jo je podedoval po očetu, ta pa po svojem očetu, prideluje krompir in žito, v hlevu ima spodobno število glav živine. Obdeluje tudi manjši vinograd, v sadovnjaku ima jabolke, hruške in slive. Več desetletij je delo na kmetiji potekalo v ustaljenem ritmu. Seveda
"Kdaj bom lahko šel spet na sprehod," bi, če bi govoril katerega od jezikov, ki jih dobro razumemo ljudje, zelo verjetno komentiral Aro tistega avgustovskega dne. Aro je mešanček med nemškim ovčarjem in lesijem in je eden od redkih večjih psov v soseski v središču mesta. Ker so tudi poletni večeri zelo vroči in se
"Take vročine, in to junija, ne pomnim," je sam pri sebi zamrmral 77-letni Pavle kot odgovor na glas radijskega napovedovalca, ki je v osrednjih jutranjih novicah prebiral, kako visoko se je živo srebro povzpelo dan prej, in napovedi, kje bo vročina tistega dne najbolj nevzdržna. Ob informaciji, kako krepko čez 30 stopinj Celzija se bodo
37-letna Maja živi v tretjem nadstropju bloka na obrobju mesta. Okna njenega stanovanja so bila nekdaj obrnjena proti velikemu travniku, kjer so v poletnih mesecih vetrovi razpršili vročino. Travnik je bil kraj, kjer je ob jutrih tekla, tam je vsak dan sprehajala tudi svojega psička Rexa, sedemletnega mešančka z veliko preveč energije. Dišalo je po
Tim je 40-letnik iz zahodne Slovenije. Živi z multiplo sklerozo in posebnim stanjem – Uhthoffovim fenomenom –, zaradi česar je še posebej občutljiv na vročino. Že 25 stopinj Celzija lahko pri njem prekine živčne povezave in sproži občutno poslabšanje: težave z govorom, izgubo ravnotežja, ohromelost mišic. Poleti, ko temperature vse pogosteje presegajo 30 stopinj Celzija,
Marko je 47-letni gradbeni delavec, ki dela na odprtih gradbiščih po Sloveniji. Vsak dan vstaja praktično sredi noči, s fizičnim delom prične že ob 6. uri zjutraj, a tudi to pogosto ni dovolj, da bi ujel nekaj ur zmerne temperature. "Včasih me je sonce začelo motiti opoldne, zdaj me žge že ob 9.00. Zdi se
Nina je desetletnica iz manjšega kraja v severni Sloveniji. Narasla reka je nedavno njeno življenje obrnila na glavo: deroča voda je po obilnem deževju prestopila bregove in uničila dom, v katerem je Nina živela z mamo, očetom in mlajšim bratcem. Pred naraslo vodo so komaj uspeli pobegniti. Kar je ostalo od hiše, v kateri je
28. avgust 2025, 9.00–14.00 Hiša EU, Dunajska cesta 20, Ljubljana Otroci in mladi so zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in okoljske krize, kažejo raziskave v tujini in ankete pri nas. Ne hromi jih le zaskrbljenost kot taka, pač pa tudi manko podpore, znanja in zaupanja v institucije, kar negativno vpliva na njihovo čustveno in duševno stanje. Pri
V celoti objavljamo izjavo za javnost po novinarski konferenci 10. julija 2025, ki smo jo soorganizirali Greenpeace Slovenija, Umanotera in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja: V prihodnjih dneh bodo poslanke in poslanci odločali o enem najpomembnejših zakonodajnih predlogov tega mandata – o Zakonu o podnebni politiki RS. Zakon, ki je
Ob današnji obravnavi podnebnega zakona na Vladi RS nevladne organizacije Umanotera, Greenpeace in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja poudarjamo, da Slovenija podnebni zakon nujno potrebuje. Potrebujemo ga za dostop do sredstev EU, za zmanjšanje podnebnih neenakosti in za kontinuiteto podnebne politike v zahtevnem političnem okolju. V na žalost razvodeneli različici podnebnega
