Objavljamo gradivo pred prvim spletnim videoseminarjem v sklopi serije “V prijateljstvu z naravo”, ki bo 21. oktobra 2025. Več informacij o seriji videoseminarjev si oglejte TUKAJ. 

(Osmi) splošni okoljski akcijski program EU do 2050 naj bi podprl cilje Evropskega zelenega dogovora, ki so skladni z dolgoročnimi cilji do 2050, tj., da je “dobro živeti ob upoštevanju planetarnih omejitev našega planeta”. To vključuje, da mora človeštvo svoje delovanje spremeniti, saj trenutno nekatere planetarne omejitve že presegamo.

Planetarne omejitve predstavljajo jasne meje, v sklopu katerih lahko človeštvo deluje, ne da bi ogrozilo stabilnost ekosistemov, ki podpirajo življenje na Zemlji. Vrednotenje planetarnih omejitev in njihovega preseganja v času od 2009 do 2025 je pokazalo, da so bile leta 2009 v okviru ocenjenih sedmih planetarnih omejitev presežene tri, leta 2015 pa že štiri. Leta 2023 je bilo od ocenjenih devetih planetarnih omejitev preseženih šest, leta 2025 pa sedem. Prednjači trojica, ki tvori največje globalne grožnje življenju – biosferna celovitost z biodiverziteto, onesnaževala (plastika, kemikalije) in podnebne spremembe.

Planetarne omejitve Zemlje človek seveda težko kvantificira, saj stanja niti ne pozna v celoti, procesi narave pa so stalno v gibanju. Zato obstajajo različni pristopi k vrednotenju planetarnih omejitev – o tem je Agencija RS za okolje (ARSO) leta 2024 pripravila zanimivo publikacijo Planetarne omejitve: različni pristopi k njihovemu vrednotenju in njihovo upoštevanje pri zelenem prehodu.

Zemlja s svojo edinstveno atmosfero omogoča življenje in kar naredimo Zemlji, dolgoročno pravzaprav naredimo sebi. Vsega, kar nam nudi, ne moremo več šteti za samoumevno, saj smo porabili več, kot nam pripada, to pa ogroža naravne sisteme, ki so večji od človeštva. Dan ekološkega dolga, to je dan, ko smo v letu že porabili vse naravne vire, ki bi nam pripadali, je vsako leto prej. V letu 2025 je bil to že 24. julij, v Sloveniji celo 8. april (Earth overshoot day). Vse naravne vire, ki jih porabimo po teh datumih, jemljemo prihodnjim generacijam.

Hitro naraščanje globalne temperature in intenziviranje učinkov podnebnih sprememb vplivata na vse že načete sisteme, vključno z družbenimi. Podnebne spremembe bodo imele pomemben učinek na družbe in gospodarstvo (Current climate policies risk catastrophic societal and economic impacts). Stanje in projekcije podnebnih sprememb so predstavljeni v poročilih Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) – aktualna sta zadnje, šesto sintezno poročilo (AR6 Synthesis Report: Climate Change 2023) in Posebno poročilo IPCC: Globalno segrevanje za 1,5 °C (Global warming of 1,5°C). Podnebne spremembe so tudi eden od vzrokov za upadanje biodiverzitete in slabšanje stanja narave (poleg spremembe rabe tal, prekomernega izkoriščanja naravnih virov, onesnaževanja in invazivnih vrst).

Pod okriljem Združenih narodov je bilo leta 2021 pripravljeno prvo sintezno poročilo o globalnem stanju narave Making Peace With Nature: A scientific blueprint to tackle the climate, biodiversity and pollution emergencies. Gre za aktualno diagnozo trenutnih in predvidenih okoljskih sprememb, ki jih povzroča človek, in na podlagi tega identificira korake, potrebne za prehod iz aktualnega ravnanja k ravnanjem, ki so potrebni za dosego trajnostnega razvoja. Tega vidimo kot vključujoč proces preobrazbe v pravično družbo, ki:

  • upošteva planetarne omejitve in zmanjšuje potrebe po naravnih virih,
  • usmerja proizvodnjo in potrošnjo le v zadovoljevanje resničnih potreb družbe na način, da zagotavlja blagostanje skupnosti sedanjih in bodočih generacij, delovanje in odpornost ekosistemov ter spoštovanje vseh živih bitij.

Svoje delovanje moramo od delovanja zoper naravo spremeniti v delovanje z naravo (UN Harmony with Nature).

Poročilo World Wide Fund for Nature (WWF) iz leta 2024 (Living Planet Report) navaja, da je populacija prostoživečih živali od leta 1970 upadla za 73 %, Zemlja pa se približuje nevarnim mejam glede narave in podnebja, ki predstavljajo resne grožnje za človeštvo. Na drastično upadanje biodiverzitete, torej izginjanje narave, je opozoril tudi IPBES v svojem zadnjem poročilu Global Biodiversity Outlook 5 (2020). To poročilo je bilo tudi podlaga za sprejem Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost.

V EU je bila na podlagi slednjega, Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja in poročila o stanju narave v Evropi (State of Nature in the EU) sledil sprejem Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave, ki je prvi pravno zavezujoč predpis in spreminja dosedanji trend zgolj ohranjanja narave v njeno obnavljanje.

Stanje narave v Sloveniji spremlja ARSO, in sicer prek okoljskih kazalcev in s pripravo obdobnih poročil o stanju okolja (zadnje poročilo iz leta 2022). To vključuje tudi podnebne spremembe in stanje narave. Glede podnebnih sprememb pa je ARSO že pred leti pripravil oceno podnebnih s prememb za Slovenijo, stanje emisij toplogrednih plinov pa spremlja Institut Jožef Stefan z letnim Podnebnim ogledalom.

Slovenija se segreva hitreje od globalnega povprečja, zato so tudi učinki podnebnih sprememb intenzivnejši. To vpliva tako na ljudi kot tudi na naravo – učinki podnebnih sprememb se že poznajo na rastlinskih in živalskih vrstah. Kratka študija o konkretnih procesih izginjanja narave zaradi podnebnih sprememb je bila pripravljena v okviru mreže Plan B za Slovenijo Podnebne spremembe in izginjanje narave.

***

Avtorica naslovne vizualije: Elena Mozhvilo/Unsplash