V dneh, ko se živo srebro povzpne še posebej visoko, so v našem podnebju noči ključne za to, da se ohladimo. To še posebej dobro vedo tisti, ki doma nimajo klimatske naprave. Vendar pa se vse pogosteje zgodi, da noči ne prinesejo več tako zelo želene, nujno potrebne osvežitve. Ko je najbolj vroče, se temperatura včasih ne spusti več pod 20 stopinj Celzija, temu pojavu pa pravimo tropska noč.

S podnebnimi spremembami, ki jih z izrabo fosilnih goriv povzroča človek, se tropska noč tudi v Sloveniji  pojavlja vse pogosteje. Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je v drugi polovici 20. stoletja ugotovila pojav tropske noči v Ljubljani zgolj štirikrat, medtem ko  jih je od začetka 21. stoletja zabeležila kar 87. V rekordno vročem letu 2015 je Arso zabeležil kar 15 tropskih noči. Ob tem pa podnebni modeli napovedujejo, da bomo v primeru neustreznega spopadanja s podnebnimi spremembami do konca tega stoletja v povprečju imeli 40 tropskih noči letno.

Tropske noči prinašajo podobno tveganje za zdravje ljudi kot vročina. Tropske noči namreč ne omogočajo telesu, da se ponoči ohladi. Čeprav se učinki tropske noči na umrljivost razlikujejo, pa so raziskovalci ugotovili, da tropske noči v več kantonih Švice povečajo umrljivost za 22–37 %. Razlike med kantoni so sicer v glavnem pripisali drugačnim strategijam javnega zdravstva, infrastrukturi, socialnoekonomskem statusu ljudi, poudarku na socialni pravičnosti in kulturnim značilnostim.

Najbolj ogroženi so tisti, ki si ohladitve ne morejo privoščiti – bodisi za to, ker si zaradi nizkih dohodkov ne zmorejo kupiti klimatske naprave, bodisi za to, ker že brez uporabe klimatske naprave težko zberejo dovolj denarja za plačilo mesečnega računa za elektriko (tega namreč uporaba klimatske naprave še dodatno obremeni). V Sloveniji je po ugotovitvah Statističnega urada Republike Slovenije kar okoli 7 % gospodinjstev energetsko revnih, kar pomeni, da si ob pojavu tropskih noči 102.000 ljudi ne more privoščiti ohladitve svojega bivališča.

Slovenija mora preprečiti tveganja za zdravje svojih prebivalcev, ki jo povzročajo tropske noči in ki vplivajo na uresničevanje njihovih pravic. Da bi po zgledu bolj uspešnih švicarskih kantonov zmanjšali povezavo med pojavom tropskih noči in škodo za zdravje ljudi, morajo Slovenija in njene lokalne skupnosti sprejeti ustrezne politike, ki bodo najranljivejše ščitile pred škodljivimi učinki. Ključni so ukrepi za zmanjšanje energetske revščine, kot so ukrepi za financiranje energetske učinkovitosti stavb ter financiranje cenovno ugodnejše energije. Prav tako pa naj poudarimo, da mora biti pristop holističen in mora zajemati tudi širše ukrepe za odpravljanje revščine, ki segajo od primerne stanovanjske politike do zagotavljanja primernih plač in kakovostnega javno-izobraževalnega sistema.

***

Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.