Objavljamo izseke izjav, ki so jih predstavnice in predstavniki delovne skupine za pripravo sprememb Zakona o socialnem varstvu in Inštituta 8. marec poudarili na današnji novinarski konferenci, na kateri so nagovorili predsednika vlade dr. Roberta Goloba in tri pristojne ministre: ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca, ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca in ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel.

Sanja Jablanović, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja:

V današnji družbi si prizadevamo za enakopravnost, vključevanje in dostojanstvo vseh posameznikov. Tudi tistih, ki živijo z različnimi oblikami oviranosti. Danes so še vedno številni posamezniki z oviranostmi in njihove družine soočeni s sistemsko praznino, kjer jim ni zagotovljena ustrezna, dostopna in kontinuirana podpora v domačem okolju. Življenje v instituciji tako ostaja praktično edina možnost, ki je tudi izjemno podrobno zakonsko urejena, po drugi strani pa zakonodaja podporo v skupnosti ureja zelo pomanjkljivo.

K spoštovanju pravice do življenja v skupnosti vsem osebam z oviranostmi nas zavezujejo mednarodni dokumenti, med drugim Konvencija o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala že leta 2008 in ki določa, da države pogodbenice sprejmejo učinkovite in ustrezne ukrepe, da vsem osebam z oviranostmi omogočijo popolno vključitev in sodelovanje v skupnosti. Konvencija izrecno določa, da ima vsakdo pravico bivati doma in v domačem okolju prejemati podporo, ki jo potrebuje. Ta pravica je močno kršena vsem osebam, nameščenim v socialnovarstvenih zavodih.

Goran Blaško, direktor Doma na Krasu:

Strokovnjaki, ki se ukvarjamo z uvajanjem inovacij v socialnem varstvu, in akterji, ki ljudi z oviranostmi podpirajo pri čim bolj samostojnem življenju v skupnosti, smo začeli opozarjati, da je treba nujno urediti spodbudne pogoje za izvajanje podpore v skupnosti, ki je še vedno ni formalno urejena, čeprav jo nekateri zavodi in nevladne organizacije neformalno izvajamo že 30 let. S spremembo Zakona o socialnem varstvu bi se končno uredilo izvajanje podpore v skupnosti in podporo uporabnikom na njihovem domu, kar bo končno prineslo odmik od institucionalnega varstva, boljše pogoje uporabnikom za prejemanje sodobnih oblik podpore v skupnosti, zaposlenim v zavodih in nevladnih organizacijah pa boljše pogoje dela.

Ljudje, ki živijo v Solkanu in Novi Gorici, so tako kot zavod sam še vedno v zelo negotovem položaju. Izvajamo storitve na domu uporabnika, še vedno pa moramo slediti institucionalnim pravilom. Tako smo podvrženi celi vrsti inšpekcij, ki urejajo življenja uporabnikov po pravilih različnih strok, ne pa po meri uporabnikov.

Dr. Andreja Rafaelič, Zavod RS za socialno varstvo:

Ministrstvo za solidarno prihodnost se je zavezalo, da bo podporo v skupnosti uredilo v spremembah Zakona o socialnem varstvu do konca marca. V ta namen je ustanovilo delovno skupino, katere cilj je bil oblikovati zakonodajne rešitve za vzpostavitev nove socialnovarstvene storitve podpore v skupnosti za uporabnike posebnih in ostalih socialnovarstvenih zavodov v stanovanjskih skupinah in drugih oblikah bivanja v skupnosti ter za druge osebe z oviranostmi, ki za samostojno življenje potrebujejo podporo.

Delovna skupina je zaključila svoje delo, zato želimo spodbuditi celotno vlado, da podpre Ministrstvo za solidarno prihodnost in nemudoma začne zakonodajni postopek, ki bo pripeljal do sprememb zakona, ki bodo omogočile uresničevanje človekovih pravic ljudi z oviranostmi. Če zakon ne bo že v naslednjem tednu v javni razpravi, bo to pomenilo, da ga ne bo moč sprejeti v mandatu te vlade in lahko ostanejo ljudje, ki živijo v stanovanjskih skupinah, v negotovem položaju še nadaljnjih pet let. Prepričani smo, da je ta vlada dovolj občutljiva za človekove pravice ljudi z oviranostmi in bo naredila vse v svoji moči, da bo sprejela spremembe Zakona o socialnem varstvu.

Nika Kovač, Inštitut 8. marec:

Kot Inštitut 8. marec se pridružujemo pozivu, da se nujno sprejme potrebne spremembe, saj je popolnoma nedopustno, da nekaterim družbenim skupinam še vedno sistemsko kršimo osnovne človekove pravice. Vsak dan zamude pomeni, da številni posamezniki ostajajo brez podpore, brez upanja in pogosto tudi brez glasu. Ne moremo več čakati. Čas je, da kot družba naredimo korak naprej – od besed k dejanjem. In prvi korak je sprememba zakona in uzakonitev nove socialno varstvene storitve – podpora v skupnosti.

Ljudem z oviranostmi podpora v skupnosti pomeni ogromno. Ko prebivajo izven zavodov, pridobijo več avtonomije, lažje odločajo o poteku svojega dneva. Predlagane spremembe umestitve podpore v skupnosti v Zakon o socialnem varstvu tako izboljšujejo življenja približno 1000 ljudi, ki trenutno prebivajo v stanovanjskih skupinah.

Zakaj torej hočemo to spremembo?

  • Ker je prav, da vsakdo ne glede na invalidnost živi med drugimi ljudmi. Nihče ne sme biti odrinjen in nedopustno je, da odraslega ali otroka odmaknemo v ustanovo na robu vasi samo zato, ker ima težave v duševnem zdravju ali ker uporablja voziček.
  • Ker si želimo raznolike skupnosti in vključujoče družbe, kjer biti drugačen ne pomeni biti slabši, kjer se drug drugega ne bojimo in se ne odrivamo, ampak se sprejemamo, si med seboj pomagamo in se podpiramo.

Čas je, da stopimo v korak s sodobnimi načeli socialne pravičnosti in človekovih pravic. Vsaka zamuda pomeni izgubljeno možnost za boljše življenje ljudi, ki so še vedno prepogosto spregledani in potisnjeni na rob družbe.