Kar nekaj napredka, a še vedno veliko izzivov – tako bi lahko zelo na kratko opisali uresničevanje Direktive EU o pravicah žrtev, ki je bila sprejeta 2012. Države članice EU so direktivo resda (deloma ali v celoti) prenesle v svoje nacionalne zakonodaje, a se uresničevanje določil oz. pravic žrtev še ni na ravni, kot bi si želeli.
Uresničevanje Direktive so pod drobnogled vzeli raziskovalci in raziskovalke iz 26 držav članic EU, tudi Slovenije, in sicer v sklopu projekta BeneVict. Kaj so ugotovili?
- Zaradi kompleksnega pravnega jezika ali neustrezne komunikacije žrtve pogosto ne razumejo, katere pravice imajo in kako lahko zahtevajo njihovo implementacijo.
- Storitve podpore niso vedno na voljo, pri čemer je njihov največji manko na podeželju. Podpora je prav tako pogosto omejena le na določene skupine žrtev, kot so žrtve nasilja v družini ali žrtve nasilja, vezanega na spol.
- V praksi se nezadovoljivo izvaja individualna ocena žrtev, ki je sicer ključna za razumevanje potreb žrtev. Zaradi tega obstaja tveganje, da so žrtve podvržene ustrahovanju in maščevanju ter sekundarni viktimizaciji.
- Problematično je tudi področje prevajanja in tolmačenja, pri čemer manjka ustrezno usposobljenega osebja in nadzora nad kakovostjo prevodov.
- Kompenzacija žrtev je pogosto neustrezna, med drugim zaradi kompleksnih postopkov in dolgih zamud.
- Usposabljanje strokovnjakov in strokovnjakinj, ki delajo z žrtvami, je v veliki meri izvedeno ad hoc.
Poročilo, v katerem niso identificirana le problematična področja, pač pa tudi priporočila za izboljšanje razmer, je dostopno TUKAJ. Vabljeni k branju!
