Minilo je eno leto od največjih in najbolj uničujočih poplav v zgodovini Slovenije. V noči na petek, 4. avgusta, je ponekod po državi v 12 urah zapadlo več ko 200 litrov padavin na kvadratni meter – to je več kot ponavadi zapade v celotnem mesecu avgustu. Padavinski dogodek pa se s tem ni umiril, padavine so se nadaljevale vse do nedelje, to pa je pripeljalo do hujšega poplavljanja hudournikov in rek.
Čeprav so poplave naraven dogodek, na njihov pojav močno vplivajo tudi podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Zaradi podnebnih sprememb so tovrstni dogodki precej pogostejši. Zaradi višje temperature zraka lahko ta namreč sprejme za okoli 7 odstotkov več vlage za vsako višjo stopinjo Celzija. V zimskih mesecih se pogostost poplav veča zaradi večje količine padavin v obliki dežja in manjše v obliki snega. Povečanje pogostosti poplav v zadnjih letih pa je razvidna tudi iz podatkov o zabeleženih ekstremnih padavinskih dogodkih, ki jih je v zadnjem desetletju za 7,9 odstotka več glede na zgodovinsko pričakovano raven.
Posledice poplav, ki so poleti 2023 opustošile nekatere predele Slovenije, so znane vsem. Hudourniške reke so razrile alpske doline, Koroška je bila več dni odrezana od sveta, reke so podrle več mostov in poplavile mesta ter naselija, za seboj pa so pustile grušč, mulj, uničenje. Poplave so prav tako zahtevale štiri smrtne žrtve. Materialna škoda je bila ocenjena na 9,9 milijarde evrov, kar za majhno državo, kot je Slovenija, predstavlja skoraj tri četrtine letnega proračuna.
Foto: posnetek zaslona RTVS
Po začetni vnemi, vseslovenskih intenzivnih delovnih akcijah in ekstenzivnem vladnem normiranju se je zagon popoplavne obnove ustavil. Sanacijska dela v zadnjih mesecih potekajo počasneje, prebivalci najbolj prizadetih občin le postopoma in prepočasi prejemajo cenitve svojih domovanj, pričakujejo odločbe, ki bodo odločile o njihovem domu. Konec julija 2024 so prizadeta območja (predvsem Koroško) spet zajele poplave, kar ljudem povzroča dodatne skrbi, medtem ko se soočajo še z negotovostjo glede posledic lanskih poplav.
Lanskoletne poplave nas morajo nekaj naučiti. Slovenija je na podlagi 2. in 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah dolžna svojim prebivalcem_kam in njihovim domovom zagotoviti varnost pred učinki poplav in podnebnih sprememb. Zato mora natančno razdelati razloge za pojav tako katastrofalnih poplav, jasno zabeležiti ukrepe, ki so bili izvedeni, ter omogočiti učinkovito arhiviranje izsledkov, ki so dostopni stroki in javnosti. Med njimi je izboljšanje sistema upravljanja z vodami in njegova finančna okrepitev. Za vzdrževanje protipoplavnih ukrepov je Slovenija v zadnjih letih namenila le 1,6 milijona evra letno, kar ne znaša niti 0,02 odstotka ocenjene škode poplav in ni dovolj za zagotavljanje učinkovite protipolavne infrastrukture.
Kjer je to le mogoče, mora državno in občinsko načrtovanje dati rekam prosto pot. Kjer to ni mogoče, pa mora z grajenimi ukrepi in primerno infrastrukturo zagotoviti odpornost ljudi in okolja na povečanja pogostosti in intenzitete poplav. Nenazadnje moramo resno ukrepati tudi na področju blaženja podnebnih sprememb, zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov, povečati njihov odvzem iz zraka in tako aktivno preprečiti nadaljnje povečanje pogostosti in intenzivnosti poplav.
***
Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.
