Poletna nevihta je vsem znana kot nevihta, ki hitro pride a tudi hitro gre. S pojavom podnebnih sprememb pa se intenzivnost neviht veča, zaradi česar imajo dolgoročne učinke.

Veter, ki lahko podira drevesa na tabore v gozdovih ali njihovi bližini.
Strela, ki lahko zaneti požar.
Gigantska toča, ki razbija strehe.
Zgodovinski naliv, ki lahko poplavi večji del države.

To so vse uničujoče posledice neviht, ki jih pospešujejo podnebne spremembe.

Toplejša temperatura zraka zaradi globalnega segrevanja pomeni, da lahko zrak zadržuje več vlage, katere delež se povečuje zaradi večjega izparevanja toplejših morij. Ta se kondenzira v tekočino in povzroča močnejše nalive in poplave. Povečana kondenzacija, toplejša morja in nestabilnost atmosfere izpustijo večjo količino energije, ki povečuje hitrost premikanja zračnih mas, s čimer vetrovi dosegajo večje hitrosti. Pojavnost in intenzivnost toče se prav tako spreminja zaradi podnebnih sprememb.

Lansko poletje je bilo z vidika pojava in intenzivnosti neviht še posebej izstopajoče. Samo v juliju je Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje zabeležil 16 dni, v katerih so se na območju Slovenije pojavili ekstremni nevihtni pojavi s povečanimi nalivi, sunki vetra in točo. Posebej odmevno je bilo reševanje ujetih planincev iz doline Krma, iz katere niso našli izhoda zaradi podrtega drevja. Julij 2023 je zaznamovalo tudi več reševanj otrok s taborov pred nevihtami (npr. z območja Naklega, Čezsoče in Zatolmina).

Čeprav so julijske nevihte sprožale vprašanja o tem, kako varna sta hoja v hribe ali taborjenje (otrok), pa so bile s pojavom ekstremnega deževja in uničujočih poplav 4. avgusta 2023 kaj kmalu na drugem tiru.

nevihta

Foto: Philippe Donn/Pexels

Tudi v primeru neviht lahko v veliki meri ravnamo proaktivno ter tako preprečimo škodo, ki bi sicer nastala. To lahko vključuje upoštevanje opozoril Agencije Republike Slovenije za okolje in izvedbo zaščitnih ukrepov za zmanjševanje škode zaradi toče, vetra ali poplav. Ne glede na to pa mehanizmi zaščite in reševanja predstavljajo ključen element glede na obseg ekstremnih vremenskih pojavov in njihov učinek na ključne kulturne vidike našega življenja. Civilna zaščita je tako zagotovila varnost otrok, ki so se v nevihti znašli sredi taborjenja, gorski reševalci pa primarni stik z ujetimi pohodniki v Krmi, ki so se v nezavidljivi situaciji znašli kljub ustreznem načrtovanju pohodniškega izleta. Nenazadnje se vsi spomnimo, kako pomembno vlogo so odigrali gasilci v poplavah avgusta 2023.

Država mora zagotoviti, da ti mehanizmi delujejo uspešno in zagotovijo učinkovito zaščito ljudi v trenutkih, ko jih posebej hude nevihte ujamejo nepripravljene. Pravica do življenja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah namreč od države zahteva, da izvede potrebne ukrepe za zaščito življenja ljudi. To zajema tudi situacije, ko jim grozi neizbežno in resno tveganje za njihovo življenje in zdravje, kar lahko vključuje tudi ustrezna organizacija zaščite in reševanja v primeru ekstremnih vremenskih pojavov, ki jih krepijo podnebne spremembe.

***

Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.