Ker je prehod na obnovljive vire energije (OVE) nujen in predstavlja skupno dobro, smo torek, 22. oktober, posvetili vprašanju, kako do energije sonca in vetra na način, ki bo ustrezen in vključujoč, na način, ki ne bo za seboj pustil nikogar, predvsem pa ne lokalnega prebivalstva, ki živi na območju, kamor se umešča nova vetrna oz. sončna elektrarna.

“Proces vključevanja lokalnih prebivalcev in drugih lokalnih deležnikov se mora začeti, ko so vse možnosti še odprte, torej še v projektni fazi, kar je običajno leta pred postopki. Proces umeščanja je pravičen, če je dobro premišljen, vključujoč, pošten, zakonit, odgovoren in strnjen v smiseln časovni okvir,” je na posvetu, ki smo ga organizirali PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Focus, društvo za sonaraven razvoj in IPoP – Inštitut za politike prostora, poudarila okoljska pravnica s PIC Senka Šifkovič.

Ker pa so postopki umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn v prostor kar velika zagonetka ter so prav zaradi svoje  kompleksnosti prebivalcem_kam težko razumljivi, smo na PIC razvili novo interaktivno orodje Vodnik do energije vetra in sonca. Ta na preprost in razumljiv način razlaga vse različne možnosti umeščanja teh elektrarn v prostor, pri čemer pa pomemben poudarek namenja sodelovanju javnosti. Več o Vodniku, ki je namenjen prav vsem, ki jih postavitev vetrnih in sončnih elektrarn zadeva na kakršenkoli način, si preberite TUKAJ.

Skeniraj kodo in si oglej Vodnik do energije vetra in sonca!

Skeniraj kodo in si oglej Vodnik do energije vetra in sonca!

“Pretekli projekti v Sloveniji nas učijo dvojega. Prvič, da je treba nepokroviteljsko, pravočasno in iskreno pristopiti do javnosti, ki jo energetski projekti zadevajo, preden se investitor odloči za investicijo. Drugič, da so postopki umeščanja OVE zaradi odsotnosti celovitega strateškega in praktičnega pristopa države izjemno zapleteni in še vedno dojemani kot splošno problematični. Rešitve so preproste, izgovorov pravzaprav ni več; treba je pravočasno in vnaprej pričeti komunikacijo z javnostjo ter sprejeti jasne, s splošno družbo usklajene predpise za umeščanje OVE v naš življenjski prostor,” je ob objavi Vodnika do energije vetra in sonca izpostavil okoljski pravnik s PIC Aljoša Petek.

Občinstvo na posvetu “Pravično do energije sonca in vetra” in vse, ki so posvet spremljali na daljavo, sta uvodoma nagovorila veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji Johan Verboom in Barbara Jermol Marcinčak s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Posvet je moderiral okoljski pravnik s PIC Luka Štrubelj.

Veleposlanik Johan Verboom med pozdravnim nagovorom.

Na torkovem posvetu smo prav tako predstavili izsledke študije o možnostih za premagovanje ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji, ki se osredotoča na umeščanje vetrnih elektrarn na Pohorju. Celotno študijo si preberite TUKAJ, na tem mestu pa objavljamo nekaj poudarkov.

V Sloveniji manjka strateški pristop države k zagotavljanju vetrnih elektrarn. Ta se kaže predvsem v tem, da se: 

  • država ni postavila v vlogo pobudnika za realizacijo ciljev glede zagotavljanja vetrnih elektrarn;
  • država še ni določila prednostnih območij ter sprejela strateškega načrta in akcijskega programa za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji.

Podcenjena je vloga prostorskega načrtovanja, ki se kaže kot: 

  • pomanjkanje usmeritev za izdelavo dokumentacije in vodenje procesov za umestitev in gradnjo vetrnih elektrarn;
  • pomanjkanje strokovne podpore in  spremljanja postopkov umeščanja s strani države.

Pomanjkljivo je vključevanje javnosti v procese strateškega razvoja OVE ter zagotavljanja in umeščanja vetrnih elektrarn v prostor. 

Nejasna so zakonska določila o umeščanju OVE, ki se kažejo kot več možnih postopkov za umeščanje in posledično šibko razumevanje pravil in postopkov tako na strani investitorjev kot drugih vpletenih institucij in akterjev. 

Problematičen je profil investitorjev, ki jih zaradi šibkosti državne strategije in smernic  zanima gradnja vetrnih elektrarn v Sloveniji in se kaže v slabo domišljenih in neuspešnih poskusih umeščanja v prostor. 

Na posvetu je o dobrih praksah umeščanja vetrnih elektrarn na Nizozemskem spregovoril Siward Zomer, predsednik EnergieSamen (nizozemske nacionalne krovne in zagovorniške organizacije energetskih zadrug).

Na posvetu je o dobrih praksah umeščanja vetrnih elektrarn na Nizozemskem spregovoril Siward Zomer, predsednik EnergieSamen (nizozemske nacionalne krovne in zagovorniške organizacije energetskih zadrug).

Katja Huš s Focusa je ob identificiranih težavah navedla nekaj predlogov za izboljšave: “Informiranje lokalnih skupnosti in posvetovanje z njimi se mora začeti že v najzgodnejših fazah razvoja projektov. Priporočljivo bi bilo imeti (kontaktno) središče, ki bi usmerjalo investitorje in načrtovalce pri (formalnih in neformalnih) procesih vključevanja javnosti in na katero bi se lahko obrnili prebivalci z vprašanji glede morebitnih načrtov za razvoj vetrne energije v njihovi okolici. Izkušnje drugih držav kažejo, da se lahko težave rešujejo, a naslavljanje ovir mora biti politična prioriteta.”

Maja Simoneti z IPoP pa je spomnila, da “problem umeščanja vetrnih elektrarn v prostor ni slovenska posebnost”. Dodala je: “Vetrne elektrarne so skupaj s potrebnimi cestami in energetskimi vodi in priključki na sistem velik in sorazmerno nov ter vidno izpostavljen poseg v prostor. Razlike med bolj in manj uspešnimi državami (in primeri) se med drugim kažejo v strateškem pristopu k načrtovanju. Prostorsko načrtovanje ponuja ključna orodja za usklajevanje interesov in optimizacijo rešitev v prostoru, sodelovanje z javnostjo pa je porok za izgradnjo potrebnega zaupanja med akterji ter ključni pogoj za večjo učinkovitost pobud za gradnjo.”

Da bi v prihodnje procesi umeščanja vetrnih in sončnih elektrarn v prostor potekali kar se da optimalno, smo pripravili priporočila za občane, občine, investitorje in projektante ter državo. Preberite jih TUKAJ.

V Evropski uniji so v lanskem letu OVE dosegli rekordni, 44-odstotni delež proizvodnje električne energije. Od tega so sončne in vetrne elektrarne zagotovile 27 % električne energije, kar je bilo največje letno povečanje zmogljivosti doslej. Vetrna energija je leta 2023 v tem okviru dosegla pomemben mejnik, saj je prvič zagotovila več električne energije kot proizvodnja iz plina. Slovenija za zdaj zaostaja pri uresničevanju ciljev na področju OVE, zato je še toliko bolj pomembno, da država tem vprašanjem nameni prednost.

***

PIC, Focus, društvo za sonaraven razvoj in IPop smo organizacije, ki med drugim delujemo na področju energetskih in prostorskih politik ter pravnega varstva okolja.

Dogodek so podprli veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, Netherlands Helsinki Committee in European Climate Foundation.