Do 11. aprila 2026 mora Državni zbor izvršiti odločitev Ustavnega sodišča (U-I-474/22) in odpraviti ugotovljeno protiustavnost prvega, drugega in tretjega odstavka 61. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). Ta določa, da pod določenimi pogoji pravno varstvo v zvezi s prostorskimi izvedbenimi akti kot splošnimi pravnimi akti (to so državni prostorski načrt – DPN, občinski prostorski
37-letna Maja živi v tretjem nadstropju bloka na obrobju mesta. Okna njenega stanovanja so bila nekdaj obrnjena proti velikemu travniku, kjer so v poletnih mesecih vetrovi razpršili vročino. Travnik je bil kraj, kjer je ob jutrih tekla, tam je vsak dan sprehajala tudi svojega psička Rexa, sedemletnega mešančka z veliko preveč energije. Dišalo je po
Povzetek stanja Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija) javnosti v okoljskih zadevah – poleg pravice dostopa do informacij in sodelovanja pri odločanju – priznava tudi pravico do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Odločanje o umestitve posega oziroma objekta v prostor,
Ustavno sodišče je z zelo presenetljivo in inovativno rešitvijo pomembno spremenilo dosedanje stališče in usmerilo učinkovito pravno varstvo glede prostorskih aktov na Upravno sodišče (odločitev U-I-474/22). Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) je v letu 2017, tudi po dolgoletnih prizadevanjih nevladnih organizacij za uveljavitev Aarhuške konvencije, uvedel možnost učinkovitejšega dostopa do pravnega sredstva glede prostorskih aktov
